Vodja oddelka za živinorejo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto Andrej Kastelic je potrdil, da je stanje zelo pesimistično. Stalež prašičev je v Sloveniji v zadnjih osmih letih namreč upadel za 40 odstotkov.

"Razmere za to dejavnost v Sloveniji očitno niso več tako ugodne, kot so bile pred letoma 2004 in 2007. Prvi mejnik pomeni čas vključitve Slovenije v EU, drugi pa spremembo sheme subvencijskih plačil," je razloge za upad zanimanja za prašičerejo naštel Kastelic in dodal, da se porabniki premalo zavedajo tudi pomena nadzarovane reje slovenskega prašičjega mesa.

Predstavniki Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije se tudi sprašujejo, zakaj so rejci prašičev vredni manj od drugih živinorejskih panog, kar se kaže pri dodeljevanju nepovratnih sredstev za vlaganja na javnih razpisih. Nezadovoljni so tudi z uvajanjem po njihovem nepotrebne birokracije in predpisov, ki še slabšajo stanje.

Manj birokracije in pravočasno zagotovljena sredstva
Prašičerejci zato po besedah Kastelica od države zahtevajo, da pripravi ustrezno okolje za nadaljnjo proizvodnjo in odpravi vsaj tisti del birokracije, ki je ne predpisujejo evropske direktive.
Prav tako prašičerejci zahtevajo recenzijo slovenskega selekcijskega programa, nedopustno pa se jim zdi, da se brez njihovih stališč odhaja na različna usklajevanja v organe Evropske unije.

Od ministrstva za kmetijstvo rejci pričakujejo, da bo pravočasno zagotovilo denar za vlaganja in prilagajanje hlevov za rejo prašičem, med vlaganja pa se mora po njihovem mnenju vključiti tudi nabava osnovne črede.
Zavzemajo se tudi za zakon o promociji, vendar je predtem treba urediti trg s prašičjim mesom glede izvora mesa in vzpostaviti sistem prodaje mesa pod označbo slovenski izvor.

Z vstopom v EU je Slovenija izgubila precej vzvodov
Generalni direktor direktorata za kmetijstvo Branko Ravnik se zaveda, da stanje prašičerejske panoge ni rožnato. Tisto, kar ta trenutek po njegovem najbolj skrbi, je manjšanje staleža plemenskih živali, a doslej pravega odgovora na to, kako to ustaviti, stroka in država še nista našli.

"S trenutkom, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo in sprejela skupno kmetijsko politiko, se je precej zmanjšalo število možnih mehanizmov, ki jih je država v preteklosti imela. Dotlej je bilo namreč s spodbudami mogoče še kaj urejati, danes pa je to del skupne evropske kmetijske politike, ki ima tudi sama zoper to malo mehanizmov," je dejal Ravnik.
Pomagati si bodo morali sami
Kot je še povedal, tako ostanejo na voljo le še ukrepi, kot so neposredna plačila, investicijske podpore v programu razvoja podeželja, izravnalna plačila za nadstandarne tehnologije.
Vsi omenjeni ukrepi pa so proizvodno nevezani, zato na samo rejo neposredno ne morejo vplivati. Na vprašanje, kako naprej, bodo morali odgovor poiskati predvsem rejci sami, dejstvo pa je, da je danes na tem področju premalo tržne organiziranosti, še dodaja Ravnik.