Tako je v poročilu zapisala norveška državna agencija za razvojno sodelovanje (Norad), ki je v obdobju 2008-2013 za upočasnitev izsekavanja tropskih deževnih gozdov namenila 1,7 milijarde dolarjev. "Brazilska stopnja izsekavanja gozda in k temu pripadajoča stopnja emisij ogljikovega dioksida sta se močno zmanjšali," je zapisano v poročilu.

Norveška je brazilskim oblastem za pomoč pri domačih projektih v letih 2008-2013 namenila 720 milijonov dolarjev in skupno obljubila do milijarde dolarjev pomoči, če bodo projekti uspešni izvedeni.

Podobno je norveška agencija leta 2010 obljubila pomoč v višini milijarde dolarjev Indoneziji, kjer je za amazonskim in kongovskim tretji največji deževni pragozd. Njegovo velikost ogroža množično izsekavanje, s katerim pridobivajo nove površine, na katerih želijo odpreti nove plantaže za pridobivanje palmovega olja. Norad pa zdaj v poročilu ugotavlja, da so zaradi vladnih sprememb načrti za uresničevanje obljub ogroženi in ogrožajo že izvedene projekte. "Lahko pride do sprememb prioritet," ocenjuje Ida Hellmark, ki je koordinirala pripravo poročila, kajti nova vlada Džoka Vidode bi lahko še naprej spodbujala ustanovitev novih palmovih plantaž.

Sredstva, ki jih namenja Norveška, predstavljajo več kot 60 odstotkov vsega denarja, ki ga bogate države namenjajo ohranjanju dežnih gozdov in podnebnim spremembam.