1500 metri nadmorske višine. Posebej nevarna so strma pobočja in mesta z napihanim snegom.

V toplejših dneh se čez dan snežna odeja ojuži, ponoči pa pomrzne, zaradi česar začne nastajati skorja. Na mestih z napihanim snegom bo zato v prihodnjih dneh snežna odeja lahko nestabilna, je zapisano na straneh Agencije RS za okolje (Arso). Po besedah meteorologa Andreja Velkavrha so nevarna predvsem strma pobočja v Julijskih Alpah, a tudi drugje previdnost vsekakor ne bo odveč.

Močan veter je prejšnji teden sneg napihal predvsem na Bovškem, na posameznih legah ga je popolnoma spihal, ponekod pa ustvaril skorjo, ki ne drži človeške teže. Z večjo obremenitvijo snežne ploskve pa lahko sprožite plaz kložastega snega, so še zapisali na Arsu. Pri kložastem plazu se snežna odeja pretrga, odtrga se del suhega sprijetega snega, z vetrom naloženega na mehkejšo podlago.

V gore previdno in s primerno opremo
Toplejši zrak in sončno vreme bosta vplivala na spreminjanje snežne odeje, ki prekriva visokogorje. Z otoplitvijo se poveča predvsem nevarnost sprožanja snežnih plazov, je povedal inštruktor gorskega reševanja pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) Matjaž Šerkezi. "Če smo v trenutku, ko se snežna plošča pretrga, na njej, to pomeni skoraj gotovo smrt," je posvaril Šerkezi in dodal, da tveganje za sprožitev snežnega plazu zmanjšamo že s tem, da se na odhod v gore dobro pripravimo. "Vedeti moramo, kam gremo in koliko časa bomo hodili. Treba je biti primerno opremljen in ves čas pozoren," je še poudaril.

Po njegovih besedah se zdrsi najpogosteje zgodijo zaradi neprimerne obutve, neuporabe derez, nepripravljenosti in utrujenosti. Ker so v zimskem času dnevi krajši, temperature pa nižje, se je treba obleči temu primerno, je poudaril Šerkezi. Spomnil je še na pomen urejenega zdravstvenega zavarovanja, saj je "v tujini vsako gorsko reševanje povezano z ogromnimi stroški".