Letošnja zima odstopa od pričakovanj in povprečij v vseh pogledih. Temperatura zraka je taka, kot smo je vajeni zgodaj spomladi - sredi januarja so temperature v povprečju namreč precej pod ničlo, včasih se ne ogreje niti nad ledišče. A ne letos, ugotavljajo vremenoslovci.
Nadpovprečno toplo vreme se sicer "vleče" že od pozne jeseni, ko je bilo zadnjih 10 dni oktobra za od 5 do 8 stopinj topleje od povprečja, do 20. novembra pa so termometri kazali od 3 do 4 stopinje več od dolgoletnega povprečja. Nadpovprečno toplo obdobje je Slovenijo zajelo tudi zadnje dni decembra, ko so povprečne dekadne temperature zraka presegle dolgoletno povprečje za 7 do 8 stopinj, v prvi dekadi januarja pa za od 5 do 7 stopinj.
Za 12 stopinj topleje od povprečja
"Izstopali so dnevi, ko je temperatura zraka presegla dolgoletno povprečje celo za 12 stopinj Celzija," ugotavljajo vremenoslovci in dodajajo, da po 21. decembru temperatura v Ljubljani še ni padla pod ledišče, podobno je bilo tudi na drugih območjih Slovenije. Vmesne ohladitve so bile kratkotrajne in so bolj izjemoma prinesle minimalne temperature zraka pod –10 stopinj. Na splošno, pravijo, bi lahko dneve, ko so bile temperature pod povprečjem, prešteli na prste ene roke.
Letošnja zima sicer ni rekordno topla - podobno toplo kot letos, a z nekoliko manj vodne zaloge, je bilo tudi v zimi 2006/2007. Takrat je bila povprečna temperatura zraka v primerljivem obdobju od 20. oktobra do 10. januarja skoraj za stopinjo višja od letošnje, ki je 6,8 stopinje.
Cvete rožmarin, leska že dela mačice, čebele letajo iz panjev
Nenavadno zimsko temperaturno dogajanje pa vpliva na rastlinski in živalski svet. V Primorju že opažajo prve cvetove rožmarina in nekaterih drugih okrasnih rastlin. Tudi v notranjosti države leska že podaljšuje mačice. Marsikje na osončenih legah je že opaziti prašenje. Čebele že letajo iz panjev. Čebelarji so zaradi tega zaskrbljeni, saj preveč toplote ob nepravem času lahko zmoti ustaljen bioritem čebel, piše na spletni strani.
Že od jeseni se neprimerne razmere za prezimovanje ozimnih žit le še slabšajo. Previsoke temperature zraka namreč motijo utrjevanje posevkov, še posebno v dneh, ko so bile previsoke tudi nočne temperature zraka. Ozimni posevki so v takih dneh izgubljali odpornost proti preživetju nizkih zimskih temperatur. Če bo ohladitev postopna, še obstaja možnost, da se bodo posevki postopno spet okrepili in znova razvili odpornost proti mrazu.
Tudi če se ohladi in zapade sneg, bodo žita še vedno ogrožena
A če bo sledila močna in nenadna ohladitev - kar sredi zime ne more biti nobena redkost, opominjajo na Arsu -, pa bo to lahko za ozimna žita usodno. Temperaturna nihanja bi sicer lahko ublažila snežna odeja, a ker je ni (in je očitno tudi v naslednjih 10-14 dneh zagotovo ne bo), je nevarnost trganja koreninic in poškodb na razrastiščih zelo velika. Tudi če bo zapadel sneg in bi snežna odeja obležala, pa to še ne pomeni, da bo nevarnost mimo, saj se lahko pod odejo razvije snežna plesen, ki lahko zaradi oslabelosti rastlin rastline še dodatno poškoduje. Ali pa celo popolnoma uniči.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje