Obremenjenost slovenskih voda s prednostno nevarnimi snovmi je majhna, saj imajo po zadnjih podatkih vse celinske vode (reke in jezera) dobro kemijsko stanje, vključno s Krko in Savo, je na posvetu o kakovosti voda pojasnila Mojca Dobnikar Tehovnik z agencije za okolje (Arso).

Poudarila pa je, da v slabem kemijskem stanju ostaja obalno morje, in sicer zaradi preseganja vsebnosti spojin, ki so se uporabljale v premazih za zaščito proti obraščanju ladij.

Strokovnjaki so ugotovili, da 40 odstotkov površinskih voda v Sloveniji dosega dobro in zelo dobro ekološko stanje, druga vodna telesa pa dobrega stanja ne dosegajo. Pri najbolj obremenjenih vodah so največje težave s čezmerno obremenjenostjo zaradi hranil, obremenjene so tudi z organsko maso in posebnimi onesnaževali. Po besedah Mojce Dobnikar Tehovnik pa so podzemne vode najbolj obremenjene v severovzhodnem delu države in v okolici Celja.

Vse manj atrazina v vodah
Najbolj vode obremenjujejo nitrati, sledita atrazin in njegov razpadni produkt desetilatrazin, lokalno pa so presežene tudi koncentracije lahkohlapnih organskih ogljikovodikov. Nitrati so največja težava na vzhodu države, standard kakovosti pa je presežen tudi na Sorškem polju oz. v Žabnici in na Godešiču pri Škofji Loki.
Atrazin pa je problematičen na posameznih delih Murske in Dravske kotline. K sreči vsebnost nitratov ter atrazina v vodah v zadnjih letih upada, zahvaljujoč prepovedi uporabe atrazina.

Takšne suše kot lani letos ne bo
Tudi razmerje med obnovljivo in porabljeno podzemno vodo je v Sloveniji ugodno, vendar prostorsko in časovno zelo spremenljivo, je pojasnila Tanja Cegnar z Arsa. Ob tem je vodja oddelka hidrološke prognoze na Arsu Janez Polajnar poudaril, da so se zaloge podzemnih voda pozimi obnovile, zato ne pričakuje suše kot lani. Na posvetu so se dotaknili tudi hidroloških ekstremov, ki bodo v prihodnjih letih pogostejši in silovitejši.