To opozorilo je na 15. zasedanju držav članic konvencije Združenih narodov o mednarodni trgovini z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami izrekel Willem Wijnstekers, generalni sekretar te ZN-ove agencije. Konvencijo je sicer podpisalo 175 držav.

Še pred 20 leti je v Aziji živelo 100.000 tigrov, zdaj pa jih v naravnem okolju živi le še 3.200. Wijnstekers je zato države pozval, naj kar najhitreje sestavijo strategije in resneje začnejo sodelovati z mednarodnimi agencijami, kot je Interpol, da bi stopili na prste divjemu lovu in nezakoniti trgovini s tigri ter izdelki iz teh živali. Tigrova koža in drugi deli telesa so zelo priljubljeni za okrasitev prostorov in iskani v tradicionalni medicini.

"Poglejmo si v oči in si priznajmo, da nam je popolnoma spodletelo," je Wijnstekers dejal na dvotedenski konferenci v Katarju. "Čeprav je bil skozi zgodovino tiger izredno cenjen in spoštovan, je zdaj dobesedno tik pred izumrtjem."

Modroplavuti tun, korale, severni medved, ...
Delegati bodo razpravljali tudi o naglem zmanjšanju populacije nosorogov zaradi divjega lova, govorili pa bodo tudi o načinih, na katere se da omejiti zločinske mreže, ki v delih Afrike in Azije prekupčujejo z roževino.

Govora bo skupno o 42 zaščitnih ukrepih za živalske in rastlinske vrste, od omejitve lova na slone do prepovedi trgovine s kožuhi severnih medvedov. Razpravljali bodo tudi prepovedi trgovanja z modroplavutim tunom, ki mu prav tako grozi izumrtje, kar bo po napovedih zaradi nasprotujočih si mnenj zelo vroča tema. Burno razpravo je pričakovati tudi pri načrtu za omejitev trgovanja z rdečimi in rožnatimi koralami, ki so cenjene zaradi izdelave prestižnega nakita.

Lani je predsednik Svetovne banke Robert Zoellick opozoril, da je črni trg z izdelki živali, ki živijo v divjini, kot so tigri, medvedi in nosorogi, na leto vreden kar okoli 10 milijard ameriških dolarjev, kar pomeni, da je to za prekupčevanjem z mamili in orožjem tretja najdonosnejša nezakonita trgovina na svetu.