Nadaljevanje nočne plenarne seje se je začelo ob pol enih zjutraj po lokalnem času, do dokončne potrditve dogovorov v zgodnjih jutranjih urah pa je predsedujoči konferenci (COP29) Muhtar Babajev sejo večkrat prekinil.

Po dolgih podaljških in številnih zapletih so delegati v Bakuju po več kot 30 urah od uradnega konca letošnje konference potrdili končni dogovor o novem cilju finančne pomoči za države v razvoju - najmanj 300 milijard dolarjev na leto (288 milijard evrov).

Potrjeni dokumenti sklepnega besedila med drugim vsebujejo poziv vsem akterjem, da sodelujejo pri izpolnitvi širšega finančnega cilja v višini 1300 milijard dolarjev (1.248 milijard evrov) do leta 2035, ki bi vključeval financiranje iz različnih javnih in zasebnih virov.

Bogatim državam ni uspelo razširiti kroga donatork

Čeprav ne širi kroga držav donatork, za kar so se zavzemale bogate države z državami EU-ja na čelu, pa večja gospodarstva v vzponu, kot so Kitajska, Singapur, Južna Koreja in zalivske države, spodbuja k temu, da sama in na prostovoljni bazi prispevajo k uresničitvi cilja.

Končni dokument o finančnem cilju večkrat omenja tudi najbolj ranljive države, vključno z "obravnavo ukrepov za povečanje financiranja" za njih, hkrati pa vsebuje tudi določilo, da je treba financiranje zagotoviti skupaj s "pomembnim in ambicioznim" zmanjšanjem izpustov in ukrepi prilagajanja.

Po razočaranju nad 250 milijardami majhno povečanje

V petek objavljeni osnutki sklepnih dokumentov so vsebovali zavezo o 250 milijardah dolarjev (240 milijard evrov) finančne pomoči na leto, kar je sprožilo niz razočaranih odzivov predvsem pri državah v razvoju.

Pogajalski skupini majhnih otoških in najmanj razvitih držav, ki sta se počutili odrinjeni iz pogajalskega procesa, sta s postopkovnim predlogom čez dan zahtevali tudi prekinitev pogajanj. Na trenutke se je zdelo, da so podnebni pogovori na robu propada.

Glede na trenutno zavezo morajo bogate države, ki so najbolj odgovorne za globalno segrevanje, državam v razvoju letno v obdobju 2020–2025 zagotavljati 100 milijard dolarjev finančnih sredstev za financiranje podnebnih sprememb.

Pogajanja na letošnji podnebni konferenci so bila osredotočena na doseg dogovora o določitvi nove zaveze do leta 2035. Države v razvoju so si prizadevale za finančni cilj med 500 in 1300 milijardami na leto.

"Ne pretiravam, ko rečem, da se naši otoki potapljajo! Kako lahko pričakujete, da se k ženskam, moškim in otrokom v naših državah vrnemo s slabim dogovorom," je po poročanju BBC-ja vprašal vodja Zavezništva malih otoških držav Cedric Schuster. Pozneje je bil sprejet nekoliko drugačen dogovor.

"Pičla vsota"

Njegovo potrditev so pospremili glasni aplavzi v dvorani, a sta se kmalu zatem oglasila predstavnika delegacij Kube in Indije, ki sta azerbajdžansko predsedstvo obtožila izigravanja procesa sprejemanja odločitev, saj so potrdili dokument, s katerim se niso vsi strinjali. "Znesek, ki je predlagan, je izjemno nizek. To je pičla vsota. Indija nasprotuje sprejetju tega dokumenta," je v zgodnjih jutranjih urah v Bakuju povedala indijska uradnica Leela Nandan.

Solidarnost z Indijo so izrazili tudi pogajalci iz Bolivije in Nigerije. Kot je izpostavil bolivijski pogajalec, potrjeno besedilo o podnebnem financiranju "zagotavlja podnebno nepravičnost ter utrjuje nepravičen sistem", v katerem razvite države ne izpolnjujejo svojih obveznosti do svetovnega juga.

Pogajalska skupina afriških držav pa je dejala, da je to za celino premajhen in prepozen podnebni finančni dogovor. "Zelo smo razočarani nad pomanjkanjem napredka pri vprašanjih, ki so kritična za Afriko. Še naprej bomo opozarjali na neustreznost podnebnega financiranja," je poudaril kenijski predsednik skupine Ali Mohamed.

EU drugače od globalnega juga zadovoljen

V razpravi se je oglasil tudi komisar EU-ja za podnebno ukrepanje Wopke Hoekstra z veliko bolj pozitivnim pogledom na dogovor o finančnem cilju. "Vsi vemo, kako zelo težko je bilo to, pa vendar se nam zdi, da je današnji rezultat pravzaprav izjemno pomemben. Živimo v času resnično zahtevne geopolitike, zato je videti dogovor resnično izjemen," je ocenil in dodal, da bo COP29 ostal v spominu kot "začetek nove dobe podnebnega financiranja".

Nobenega napredka pa države niso dosegle glede krepitve ambicij na področju blaženja podnebnih sprememb oziroma zniževanja izpustov toplogrednih plinov. Na koncu so le potrdile že sprejete zaveze iz Dubaja glede prehoda od fosilnih goriv v energetskih sistemih.

Pomemben poudarek dokumenta o prilagajanju pa je, da se bo nadaljevalo prizadevanje za razvoj indikatorjev za spremljanje globalnega cilja za prilagajanje.

Več držav, vključno s Švico, Maldivi, Kanado in Avstralijo, je protestiralo proti šibkemu besedilu o zmanjšanju svetovne uporabe fosilnih goriv. Ta odločitev je bila preložena na naslednje podnebne pogovore leta 2025, ki bodo potekali v Braziliji.