Tako se glasi osrednje vprašanje nove razstave o mogočih posledicah podnebnih sprememb v naši državi, naslovljene Slovenija 50+, ki jo je ta teden v Mercator centru Šiška v Ljubljani odprla Slovenska fundacija za trajnostni razvoj (Umanotera). Cilj razstave je motiviranje ljudi k ukrepanju, s katerim bi se preprečile črne vizije prihodnosti, v skladu s tem pa v nadaljevanju popisujemo, kaj nas čaka čez 50 let, če se ne bomo zganili in okolju vendarle priskočili na pomoč.

Na Krasu subtropsko podnebje, obalna mesta zalita
Podnebne spremembe najpogosteje povezujemo z nezadržnim segrevanjem planeta, s katerim se seveda segreva tudi Slovenija. Kot je razvidno iz ugotovitev, ki so jih MMC-ju posredovali iz Umanotere, naj bi se območje naše države v prihodnosti segrevalo celo hitreje od svetovnega povprečja, tako da bi se lahko temperatura v naši državi, če bodo stvari ostale, kakršne so, dvignila za več kot šest stopinj Celzija. Občutno toplejši bo, denimo, Kras. Direktorica Umanotere Vida Ogorelec Wagner tako pojasnjuje, da scenarij za to slovensko pokrajino predvideva celo prehod v subtropsko podnebje, ki ga zdaj pozna južno Sredozemlje.

Ena izmed posledic dviga temperature bo dvig morske gladine. Ta se je že v 20. stoletju dvignila za okoli 15-20 centimetrov, satelitski posnetki zadnjih dvajsetih let pa kažejo, da se gladina dviguje vse hitreje in bo zaradi tajanja ledu na Antarktiki in Grenlandiji še naraščala. Po nekaterih znanstvenih projekcijah bi lahko do leta 2100 na svetovni ravni narasla do 2,5 metra. To bo seveda posledice zahtevalo tudi na slovenski obali, opozarjajo predstavniki Umanotere, klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pa ocenjuje, da bodo zaradi dviga morske gladine prizadeta vsa slovenska obmorska mesta (Koper, Izola, Portorož in Piran). Kaj črna usoda potemtakem čaka tudi sečoveljske in piranske soline.

Odmiranje iglastih gozdov, divjanje požarov
Dvigovanje morske gladine pa še zdaleč ni edina posledica globalnega segrevanja. Slabo se namreč piše tudi gozdovom, zlasti tistim, v katerih prevladujejo smreke in jelke. Zaradi temperaturnih nihanj in sušnih obdobij se pojavlja vse več novih škodljivcev, ki jih za zdaj v Sloveniji sicer še ni, a njihove grožnje v prihodnosti ne gre prezreti. Njihovo delovanje povzroča odmiranje iglastih gozdov, kar bo na nekaterih strmih področjih povzročilo erozijo in plazenje zemlje. Smrekovi gozdovi bodo čez desetletja zaradi višjih temperatur uspevali le še na 1.500 metrih nadmorske višine, gozdna meja pa se bo pomikala še višje. Ker je sposobnost selitve rastlinskih vrst majhna, se lahko zgodi, da bodo mnoge med njimi izumrle.

Zaradi segrevanja se lahko poveča tudi število požarov – pa ne samo tistih, ki vzplamtijo zaradi suše, temveč tudi tistih, ki jih povzročijo udari strel. Z višjo temperaturo namreč pridejo tudi močnejše nevihte, strele pa lahko zobe pokažejo tudi v neobljudenih hribovitih predelih Slovenije, kjer bo gašenje zaradi težke dostopnosti in pomanjkanja vode še dodatno oteženo.

Na svidenje, zimski turizem, na svidenje, pitna voda
Prav tako si, če ne bomo ukrepali, ne smemo zatiskati oči pred milimi zimami z manj snega. Pomembna zgodba, ki zadeva gore, pa bi se ji radi izognili, je tako tudi gorski turizem. Ogorelec Wagnerjeva opozarja, da bo ta, če se bo uresničil črni scenarij, z izjemo visokogorskih smučišč propadel.

Poleg milih zim je mogoče pričakovati suha poletja. Če je zdaj pitne vode v naši državi še dovolj, se lahko v prihodnosti to spremeni, saj bo zaradi pogostejših suš upadla podtalnica. Poleg tega bodo nekatere reke delno ali v celoti presahnile, pri čemer bodo tiste, na katerih so zgrajene hidroelektarne, še posebej ranljive. Zaradi pomanjkanja vode pa ne bo ogroženo le živalsko in rastlinsko življenje v rekah, temveč tudi kmetijstvo, energetika in predelovalna industrija. Posledice tega bomo čutili vsi, saj se bodo podražili hrana, energija, voda in bivanje na splošno.

Družbene spremembe: okoljski begunci
Če se ne bomo zganili, so torej pred nami velike družbene spremembe. Stali bomo pred cisternami s pitno vodo, srečevali se bomo z ljudmi, ki bodo k nam zaradi grozečih naravnih katastrof pribežali z drugih delov sveta. Leta 2050 naj bi bilo po oceni mednarodnega odbora za podnebne spremembe že 150 milijonov t. i. okoljskih beguncev, priseljenci pa so potencialni zdravstveni, družbeno-ekonomski in varnostni problem.

Zdravje torej še zdaleč ne bo več to, kar je danes, čeprav Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da lahko že zdaj več kot 150.000 smrti pripišemo poškodbam in boleznim, ki so posledica podnebnih sprememb. Za človeško telo so namreč vročinski valovi zelo nevarni, saj so povzročitelji vročinske kapi, vročinskih krčev, omedlevice in izčrpanosti. Grozi tudi širjenje nekaterih bolezni, ki jih zdaj poznajo samo določeni delčki sveta. Podnebne spremembe bodo sicer povečale predvsem tveganje za tiste nalezljive bolezni, ki se širijo s komarji, klopi in drugimi žuželkami.

Veliko lahko storite sami, opazujte tudi občine
Kako lahko sami prispevate k omejitvi teh črnogledih napovedi in kaj lahko storijo vaše občine? Glede na to, da Slovenec v povprečju proizvede petkrat preveč emisij CO2-ja na leto (10 namesto dve toni, kolikor bi bilo za stabilno ravnovesje podnebja še sprejemljivo), lahko sami z varovanjem okolja začnete na tej točki. Že če bi doma zmanjšali sobno temperaturo za eno stopinjo, bi letno privarčevali 300 kilogramov CO2-ja, pravijo v Umanoteri. Če zamenjate pet običajnih žarnic, ki gorijo okoli pet ur na dan, z nizkoenergijskimi (CFL), boste privarčevali 250 kilogramov CO2-ja na leto. Veliko lahko napravite tudi pri vožnji – namesto z avtomobilom se je dobro voziti z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali pa hoditi peš. Ko kupujete avtomobil, izberite takega, ki proizvaja manj izpustov. Na ta način lahko prihranite od 50 do 300 odstotkov goriva. Porabo goriva lahko še dodatno zmanjšate s počasnejšo vožnjo (denimo, da namesto 110 vozite 90 kilometrov na uro).

Okolju lahko na pomoč priskoči tudi občina, in sicer tako, da zmanjšuje negativne vplive nanj, se prilagaja novim razmeram in sprejema ukrepe za blaženje posledic podnebnih sprememb.

"Ukrepajmo, da nam ne bo čez 50 let žal"
Pričujoči prispevek velja skleniti z besedami direktorice Umanotere: »Prihodnost, ki jo po črnem scenariju nadaljevanja sedanjih fosilnih energetskih vzorcev napovedujejo znanstveni scenariji za to stoletje, je prihodnost, v kateri ne želimo živeti. Zdaj imamo še priložnost drugačne izbire. Ne glede na neuspeh pogajanj o novem podnebnem sporazumu, ki so konec lanskega leta potekala v Koebenhavnu, imamo kot posamezniki in kot država Slovenija možnosti, da ukrepamo. Tako da zmanjšujemo obremenjevanje ozračja s toplogrednimi plini, hkrati pa, da se prilagajamo tistim posledicam podnebnih sprememb, ki so neizogibne. Razstava je poziv, da naredimo vse, kar je v naši moči, da nam leta 2050 ne bo žal, da nismo ukrepali takrat, ko smo imeli še priložnost.«

Ob strani prispevka in v galeriji si lahko ogledate nekaj statističnih izračunov v obliki razpredelnic in grafov ter fotografije oz. obdelave fotografij, za katere je poskrbel Marko Petrej.