Zaradi porabe fosilnih goriv narašča koncentracija toplogrednih plinov v ozračju, njihova večja količina pa povzroča segrevanje ozračja. Čeprav lahko to sprva državam s hladnim podnebjem sicer prinese nekatere koristi, pa bodo dolgoročni učinki prej slabi kot dobri.

Vse bolj se zato uveljavlja spoznanje, da se je treba na spremembe podnebja pripraviti in se jim prilagoditi, so zapisali na agenciji Slovenije za okolje.

V preteklem stoletju se je zaradi naraščanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju povprečna temperatura zemeljskega površja dvignila za 0,6 odstotka.

Sicer pa tudi v primeru, če bi povsem zaustavili naraščanje koncentracije toplogrednih plinov, to še ne bi zaustavilo že sproženega procesa spreminjanja podnebja, saj imajo toplogredni plini dolgo življenjsko dobo.

Podnebne spremembe se dogajajo tudi v Sloveniji, kjer se spopadamo s katastrofalnimi sušami, točami, poplavami, plazenjem razmočene prsti, vročinskimi valovi in močnim vetrom.

Kakšne spremembe napovedujejo znanstveniki?
Znanstveniki v medvladnem odboru za podnebne spremembe do leta 2100 predvidevajo dvig temperature zemeljskega površja za 1,4 do 5,8 stopinje Celzija.

Morska gladina naj bi se do konca stoletja dvignila za devet do 88 centimetrov, poplave bodo povzročale vse več škode, vročinski valovi bodo vse pogostejši in izrazitejši.

Nekatere bolezni, ki jih prenašajo od podnebnih razmer odvisne žuželke, se bodo širile na območja, kjer smo bili pred njimi doslej varni, trpeli bosta kakovost vode in zraka. Ozonska luknja pa se bo v bolj ali manj izraziti obliki pojavljala vsaj še nekaj desetletij.