Kot je ob vložitvi dejal poslanec SD-ja Dejan Židan, resolucijo vlagajo, ker so razmere slabše, kot se je vedelo pred letom dni, kar dokazuje tudi zadnje poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem ZN-a.

Podnebno krizo so prvi razglasili v Združenem kraljestvu, in sicer maja 2019. Okoljsko in podnebno krizo je zelo hitro razglasil tudi Vatikan, kar po besedah Židana potrjuje, da to ni ideološko vprašanje. "Vatikan ni socialistična enklava. Okoljsko in podnebno krizo je razglasil, ker mu je mar za bodočnost planeta," je dejal. Razglasili so jo med drugim tudi v Italiji in Avstriji.

Prepolovitev izpustov toplogrednih plinov v gospodarskem sektorju

Poslanka Levice Nataša Sukič je povedala, da bi to resolucijo in potrebne ukrepe morali sprejeti že zdavnaj. "Ko bo prišlo do podnebnega zloma – in bojim se, da bo prišlo zelo kmalu, glede na to, kar se dogaja po svetu –, takrat bo sledil veliki globalni ekonomski kolaps, družbena in socialna kriza ter velika begunska kriza," je bila jasna Sukičeva.

Najnovejši predlog resolucije vsebuje več predpisanih ukrepov ter načinov ravnanja in organiziranja. V Levici pozdravljajo predvsem drugi in četrti cilj te resolucije. Drugi se nanaša na 55-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje v vseh sektorjih gospodarstva. Četrti cilj pa govori o tem, da mora biti zeleni prehod socialno pravičen in v skladu s podnebno pravičnostjo. A resolucija je po njenih besedah šele začetek. Sprejeti bo treba novo podnebno zakonodajo in konkretno ukrepati.

Edvard Paulič iz LMŠ-ja je spomnil, da k razglasitvi okoljske in podnebne krize poziva tudi stalni posvetovalni odbor pri predsedniku republike. K razglasitvi jih silijo tudi poteze vlade, ki po Pauličevem prepričanju niso v prid okolju. Pri tem je spomnil na novelo zakona o vodah, omejevanje dela nevladnih organizacij in nižanje subvencij za nakup električnih vozil.
"Zavedamo se, da gre pri resoluciji za dokument na deklarativni ravni, ampak vseeno menimo, da predstavlja neke usmeritve in ohlapne zaveze tako za aktualno kot vse bodoče vlade," je prepričan poslanec LMŠ-ja.

Do leta 2030 potencialno do 80 milijonov beguncev

Andrej Rajh iz SAB-a je tako kot Židan poudaril, da podnebne spremembe niso stvar leve ali desne politične usmeritve. So hitre in naraščajoče, trenutno pa ni koščka sveta, ki jih ne bi občutil. Poročilo IPCC-ja je med drugim pokazalo, da bi bilo zaradi podnebnih sprememb do leta 2030 potencialno do 80 milijonov beguncev.

Ukrepati je treba zdaj, je opozoril, saj bodo te spremembe najbolj prizadele otroke, ki danes stopajo v šolo. V nasprotnem primeru se nam lahko pripetijo podobni dogodki kot v Kanadi, kjer so se zaradi segrevanja morja kuhale želve.

To je tretji poskus dela opozicije za razglasitev izrednih okoljskih in podnebnih razmer. Prvič so to storili februarja, drugič pa novembra lani. Resolucijo je v obeh primerih zavrnila desna večina v parlamentu, je opozoril Židan.

O razglasitvi izrednih okoljskih in podnebnih razmer so poslanci razglabljali v sredo na parlamentarnem odboru za infrastrukturo, okolje in prostor. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je opozoril na nujnost ukrepanja na svetovni ravni. Ni namreč dovolj, če neke ukrepe sprejema zgolj Slovenija. Zato se mu niti ne zdi potrebno razglasiti izrednih okoljskih razmer v državi.