Investitor, podjetje Amicus, ki se ukvarja z zunanjim oglaševanjem, načrtuje devet vetrnih elektrarn, končno število pa bo znano na podlagi meritve vetrnega potenciala in presoje vplivov na okolje. Energetsko dovoljenje že imajo, in sicer za skupno 30 MW. Zdaj čakajo odločbo ministrstva za okolje, pravi direktor podjetja Primož Kapus. Dodaja še: "Potem bomo pripravili predlog za vlado za sprejetje državnega prostorskega načrta in začeli meriti vpliv na okolje – na ptice, netopirje, medvede, volke ... Če bo šlo vse po načrtih, pričakujemo gradbeno dovoljenje v letu 2020."

"Z vsemi močmi bomo vztrajali, da teh vetrnic ne bo"
Prebivalci vetrnicam v okolici Senožeč nasprotujejo. Eno namreč že imajo, v Dolenji vasi, in čeprav so bili takrat vsi za postavitev, so zdaj proti, ker pravijo, da jih, ko močno piha, moti hrup. Na referendumu pred tremi leti je 68 odstotkov prebivalcev glasovalo proti vetrnicam. "Želimo ohraniti naravno dediščino, ker to je velik poseg v okolje, škodljivo je zdravju. Z vsemi svojimi močmi bomo vztrajali, da teh vetrnic ne bi bilo," pravi predstavnik krajevne skupnosti Senožeče Jovo Ferfila in nadaljuje: "Za 200 metrov visoke vetrnice je razdalja 800 metrov, kolikor naj bi bile oddaljene od prvih hiš, premajhna." Dodaja še, da ta projekt mlade družine odvrača, da bi v Senožečah gradile hiše.

Združenje civilnih iniciativ Zeleni krog se bori proti vetrnim elektrarnam kjer koli v državi: "Slovenija je na predzadnjem mestu po prevetrenosti v EU-ju," pravi Diego Loredan in dodaja, da predvidena letna hitrost vetra na Zajčici ni 6,5 m/s, kot naj bi zapisali v predinvesticijski zasnovi, ampak dejansko 4 m/s. Tako izkoristek ne bo 60-odstoten, kot predvidevajo. Izkoristek dveh obstoječih vetrnic je po podatkih Agencije za okolje precej manjši – lani je bil izkoristek vetrnice pod Nanosom 21 odstotkov, v Dolenji vasi pa 19 odstotkov.

Ni res, da Evropa od nas to zahteva
Loredan nadaljuje, da ministrstvo zavaja, ko pravi, da mora Slovenija do l. 2020 106 MW proizvesti iz vetrnic – to si je naša država sama zadala. Če ji tega ne bo uspelo doseči, tudi kazni ne bo nikakršnih. Direktiva 2009/28/ES navaja: "Država članica, katere delež energije iz obnovljivih virov je bil manjši od okvirne usmeritve, Komisiji predloži spremenjen nacionalni akcijski načrt za obnovljivo energijo."

V Zelenem krogu poudarjajo, naj se nehamo primerjati z Nemčijo: "Oni imajo resda več kot 27.000 vetrnic, ampak to pri njih predstavlja le 2 odstotka vseh virov energije."

84 odstotkov lastnikov zemljišč je podpisalo pogodbo z investitorjem
Ni res, da so prebivalci proti, pravijo v podjetju Amicus, saj imajo 21 podpisov lastnikov zemljišč na pobočju Zajčica, od skupno 23. Pogodbe so notarsko overjene, postopek pa je vodila odvetniška pisarna Mira Senice. Lastniki zemljišč so člani agrarne skupnosti Gabrče, naselja, ki je najbližje načrtovanim vetrnicam. "In ni res, da člani nismo tukajšnji prebivalci in da nas zato vetrnice ne motijo," zavrača očitke Anton Može, predstavnik agrarne skupnosti. "Tretjina članov živi v Gabrčah, tretjina v krajevni skupnosti Senožeče, preostali pa res drugje po Sloveniji," je še povedal.

Može poudari, da tudi člani agrarne skupnosti niso za to, da bi bile vetrnice nameščene vse naokoli, a da je pobočje pod Vremščico eno najboljših za vetrnice v Sloveniji, saj naj bi bila tam stalna hitrost vetra, in sicer 40 km/h.

Primož Kapus je še dejal, da ne pričakujejo, da je zadeva preprosto rešljiva: "Bomo pa vse naredili, da bomo na strokoven, argumentiran način pojasnili sam poseg v prostor in na koncu projekt pripeljali do konca. Naša strategija je vodenje dialoga, mi se želimo z vsemi deležniki pogovarjati, želimo sodelovati v dobrem duhu, iskati rešitve, ne problemov."

Dejstvo je, da si država vetrne elektrarne želi postaviti. Na eni strani imamo tako ministrstvi za okolje in infrastrukturo, investitorja in agrarno skupnost, na drugi strani pa dve tretjini prebivalcev Senožeč.