Dobra novica je, da je dan ekološkega dolga za Slovenijo letos nastopil po dnevu Zemlje, ki je 22. aprila, oziroma teden dni pozneje kot lani. Nikakor pa ni spodbudno, da je ta dan nastopil več kot osem mesecev pred koncem leta, kar pomeni, da bomo od zdaj živeli v "ekološkem dolgu". Ekološki dolg pomeni, da naša dejanja presegajo zmogljivosti planeta, in poudarja potrebo po trajnostnih rešitvah, ki bodo naravne vire ohranjale za prihodnje generacije, je Inštitut za zdravje in okolje navedel v sporočilu za javnost.

Po podatkih organizacije Global Footprint Network je ekološki odtis Slovenca 5,37 globalnega hektarja. Ekološki oziroma okoljski odtis predstavlja rodovitno površino, potrebno za zadovoljitev človekovih potreb po hrani, za ohranjanje življenjskega sloga ter za odlaganje odpadkov, ki pri tem nastajajo. Enota okoljskega odtisa je tako globalni hektar (gha), to je površina, ki jo v določenem delu sveta potrebuje en človek za svoj življenjski slog. Zemlja razpolaga le z 12,2 milijarde hektarjev produktivnih površin, kot so travniki, pašniki, obdelovalne površine in ribolovna območja. Če bi torej vsi na svetu živeli kot Slovenci, bi potrebovali 3,4 planeta v velikosti Zemlje, da bi zadovoljili svoje potrebe po naravnih virih.

Kot je v sklopu kampanje Inštituta za zdravje in okolje navedel direktor direktorata za podnebje na ministrstvu za okolje, podnebje in okolje Andrej Gnezda, sta v Sloveniji najbolj odgovorna sektorja za največje količine toplogrednih plinov energetika in promet oziroma mobilnost. "Pri slednji emisije toplogrednih plinov medletno močno nihajo, v sektorju energetike pa sta predvsem pomembna razvoj obnovljivih virov energije in njihova učinkovita raba. Ministrstvo je pripravilo nekaj zakonodajnih predlogov in tudi sprejelo spremembe zakonodaje, ki spodbujajo potrebno smer razvoja," je poudaril.

Podobno poudarja direktor inštituta Tomaž Gorenc: "Potrebujemo obsežne, medsektorske ukrepe, ki bodo povečali učinkovitost uporabe virov, zlasti v mobilnosti in energetiki." Gorec ob tem še doda: "Ko zaznamujemo dan Zemlje in dan ekološkega dolga Slovenije, nas bližina teh dveh datumov v koledarju poziva k premisleku o njunem pomenu. Dan Zemlje praznuje naravno bogastvo našega planeta, medtem ko nas dan ekološkega dolga opominja, da naše potrebe presegajo Zemljine regenerativne zmogljivosti. Ta protislovja so jasen znak, da so nujni takojšnji ukrepi za zmanjšanje našega ekološkega odtisa."