Biologijo zadnja leta prav strastno dopolnjuje s potapljanjem in podvodno fotografijo, tudi zato, da pester svet zanimivih drobnih organizmov približa vsem, ki vanj ne morejo vstopiti. O spremljanju in preučevanju komarjev, očarljivih pajkih, zanimivem vedenju golih polžev in tudi o izjemno ogroženih velikih leščurjih v našem morju v tokratnem podkastu V imenu narave.

Kako poteka spremljanje in preučevanje komarjev
V sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo ter Fakulteto za matematiko in naravoslovje Primorske univerze poteka projekt Vzpostavitev monitoringa vektorskih prenašalcev bolezni, pri čemer se sodelujoči osredotočajo predvsem na komarje in peščene muhe. Komarje vzorčijo po vsej Sloveniji, zanimata pa jih predvsem vrstna sestava in pestrost teh žuželk pri nas. Komarje lovijo v pasti, prirejene za lov nanje. Privabijo jih s suhim ledom – med taljenjem se namreč sprošča ogljikov dioksid, ki komarjem zadiši – in jih s posebnim ventilatorjem nato posrkajo v zbiralnike. Ocenjujejo, da imamo v Sloveniji trenutno od 30 do 40 vrst komarjev. Potrjene so tudi tri vrste invazivnih komarjev; tigrasti, korejski in japonski. Njihovo število se zaradi zanje ugodnih razmer iz leta v leto povečuje.

Velike oči in dober vid pajkov skakačev
Pri nas obstaja tudi mnogo zanimivih vrst pajkov. Za biološko sistematiko posameznih organizmov uporabljajo različne metode lova s posebnimi pastmi oziroma lovilnimi mrežami, včasih pa pajke le opazujejo. Biologi so pri določenih vrstah pozorni zlasti na njihovo življenjsko okolje in nenavadne navade. Tako na primer ob pajkih, ki pletejo mreže, poznamo tudi takšne, ki ne pletejo mrež in plen lovijo drugače. Biologinji Tei Knapič, navdušeni nad vsem, kar ima več kot štiri noge, so najbolj pri srcu pajki skakači. Ti imajo značilne velike oči, s katerimi odlično vidijo in se odzivajo na vidne dražljaje.

V malem se skriva veliko
"Tudi pri nas je pod morsko gladino zelo pisano, če le znaš pogledati, tako med živalmi kot med drugimi organizmi," je prepričana biologinja Tea Knapič. Potapljanje jo je pred leti popolnoma prevzelo, kot biologinjo pa jo pod morsko gladino zanimajo predvsem goli polži, ki niso zanimivi le zaradi svojega videza, ampak predvsem zaradi vedenja oziroma zaradi nenavadnih procesov, povezanih z njimi. Nekateri se prehranjujejo z algami in njihove celice vgradijo v svoje telo. Tako lahko celo opravljajo proces fotosintetize in iz tega črpajo dodatna hranila. Drugi se prehranjujejo z manjšimi ožigalkarji, njihove lovke, ožigalke, pa vgradijo v svoj organizem in uporabljajo kot obrambni mehanizem pred plenilci. Tretji imajo varovalne barve in se popolnoma zlijejo z barvo hrane, tako da postanejo za plenilce neopazni.

Kaj se dogaja z velikimi leščurji?
Kot biologinja je Tea Knapič pozorna tudi na nenadne spremembe v okolju in organizme, ki so ogroženi ali jim celo grozi izumrtje. Eden takih je veliki leščur, endemit Sredozemskega morja. Leta 2009 so na obali Španije začeli poročati o množičnem izumiranju te školjke. Natančen vzrok še ni povsem znan, predvidevajo pa, da gre za kombinacijo virusa in zajedavca, ki školjko oslabita. Žal se je umiranje velikega leščurja razširilo po vsem Sredozemlju. Jadransko morje je ostalo dalj časa zavarovano in upali so, da bo zajedavec ta del morja obšel. Lani pa so začeli opažati, da se hitro širi od juga Hrvaške proti našemu morju, kmalu po tem pa tudi vedno hujše množično izumiranje te školjke v našem morju. "Danes žal pri nas v Sloveniji nimamo več živega primerka," pojasni Tea Knapič.