Zakonodaja, ki jo mora potrditi še Evropski parlament, predvideva dvig deleža obnovljivih virov energije z 32 na 40 odstotkov do leta 2030.

Poleg tega so ministri v okviru Sveta EU-ja za energetiko podprli tudi ambicioznejše cilje in ukrepe za posamična področja. Pri transportu bodo tako države članice lahko izbirale med 13-odstotnim zmanjšanjem emisij v prometu do leta 2030 ali vsaj 29-odstotnim deležem obnovljivih virov energije pri končni porabi energije do leta 2030.

Dogovor med drugim predvideva tudi vsaj 49-odstotni delež obnovljive energije v stavbah do leta 2030.

Ko gre za energetsko učinkovitost, so se članice EU-ja zavezale, da bodo do 2030 za 36 odstotkov zmanjšale končno porabo energije, ministri pa so podprli tudi 39-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije.

Končna poraba energije pomeni energijo, ki jo porabijo končni uporabniki, poraba primarne energije pa vključuje tudi energijo, ki se uporablja za njeno proizvodnjo in oskrbo.

Proizvodnja energije in njena uporaba namreč predstavljata 75 odstotkov vseh emisij EU-ja, so ob tem poudarili v Svetu EU-ja.

Predlagani cilji so del svežnja Pripravljeni na 55, katerega cilj je doseči 55-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 1990, do leta 2050 pa nevtralnost emisij toplogrednih plinov.

Današnjega zasedanja ministrov se je prvič v mandatu udeležil tudi minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Ob odhodu z zasedanja je povedal, da so članice danes pri potrditvi splošnega pristopa za dve najpomembnejši direktivi znotraj zakonodajnega svežnja Pripravljeni na 55 pokazale veliko mero enotnosti.

Predlagani cilji so namreč del omenjenega svežnja, katerega cilj je doseči 55-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 1990, do leta 2050 pa nevtralnost emisij toplogrednih plinov.

Današnja enotnost po Kumrovem mnenju kaže na pomen potrditve celotnega svežnja. Sam računa, da se bo končna potrditev začela pod češkim predsedstvom EU-ja v drugi polovici tega leta.