Podnebno financiranje je ena od osrednjih točk letošnje podnebne konference Združenih narodov, saj posledice podnebnih sprememb in gospodarsko škodo najbolj občutijo države v razvoju, ki so hkrati najmanj odgovorne za segrevanje ozračja.

Strokovnjaki Združenih narodov so objavili seznam projektov v skupni vrednosti 120 milijard evrov, s financiranjem katerih bi razviti svet, tako države kot podjetniki, revnejšim državam lahko pomagali pri prilagajanju na posledice globalnega segrevanja.

Med njimi je projekt transporta vode med Lesotom in Bocvano ter načrt za izboljšanje vodovodnega sistema na Mavriciju. Na seznamu je več deset projektov, med njimi tudi 19 v Afriki.

Evropske države napovedale manjše donacije

Več evropskih držav je med pogovori v Šarm el Šejku napovedalo manjše donacije državam v razvoju. Avstrija se je zavezala, da bo revnejšim državam pomagala s 50 milijoni dolarjev, Belgija bo Mozambiku nakazala 2,5 milijona dolarjev, Danska pa je severnoafriškim državam obljubila 13 milijonov dolarjev pomoči.

Vodja svetovne politične strategije pri Climate Action Network Harjeet Singh je obljube označil za lepe geste, vendar donacije ne smejo odvrniti pozornosti od pozivov držav v razvoju k oblikovanju robustnega okvira financiranja, iz katerega bi te države lahko krile škode po vse pogostejših poplavah, vročinskih valovih in sušah.

"Zaveze so v primerjavi s škodami, ki so že povzročene, minorne," je poudaril. Tudi države v razvoju so pozdravile geste bogatih držav, vendar so prav tako opozorile, da morajo razvite države tlakovati pot do širšega svetovnega dogovora o financiranju.

Nemški svetovni ščit za podnebna tveganja v ranljivih državah

Nemčija je na vrhu poudarila svoj projekt svetovni ščit, ki naj bi ga na COP27 uradno zagnali prihodnji teden. Njegov namen bi bil zagotavljanje zavarovanj podnebnih tveganj in preventivnih ukrepov v ranljivih državah.

Za projekt bo Nemčija namenila 170 milijonov dolarjev iz obstoječega nabora za spopad s podnebnimi spremembami, ki naj bi ga do leta 2025 povečali s 5,3 milijarde evrov na šest milijard evrov letno. Irska je medtem napovedala, da bo leta 2023 prispevala 10 milijonov dolarjev.

Francija in Nemčija sta ob tem podpisali pogodbi z Južno Afriko za ugodno posojilo 300 milijonov dolarjev, s katerimi bodo podprli južnoafriška prizadevanja za umik od energije na premog.

Italija, Velika Britanija in Švedska so obljubile več kot 350 milijonov dolarjev za financiranje naravnih rešitev za podnebno krizo v več državah, vključno z Egiptom, Fidžijem, Kenijo in Malavijem.

Antigva in Barbuda: Začetek tlakovanja poti

Države so po besedah premierja Antigve in Barbude Gastona Browneja "začele tlakovati pot", vendar bi bilo pošteno, da bi veliki onesnaževalci, zlasti tisti, ki so v preteklosti uporabljali fosilna goriva, sledili zgledu.

Skupina več kot 85 afriških zavarovalnic se je ob tem tudi zavezala, da bo zagotovila 14 milijard dolarjev kritja za pomoč najranljivejšim skupnostim na celini pri spoprijemanju s tveganji podnebnih nesreč, kot so poplave in suše.

Museveni: Evropa se je vrnila k premogu, Afrika pa ga ne sme uporabljati

Ugandski predsednik Yoweri Museveni je na drugi strani Evropo obtožil hinavščine in navedel njena dvojna merila. Kot je zapisal v objavi na blogu, se je Evropa zaradi energetske krize vrnila k premogu, na drugi strani pa Afriki govori, da ne sme uporabljati fosilnih goriv.

"Ne bomo sprejeli enega pravila zanje in drugačnega za nas," je zapisal. Dodal je še, da Evropa ne bo dosegla svojih podnebnih ciljev, vendar to ne more biti težava Afrike.

Evropsko (začasno) vrnitev k premogu kritizirajo tudi podnebni aktivisti. "Želimo si napredka. Rabo fosilnih goriv je treba ustaviti," so vzklikali v letovišču v Šarm el Šejku, ki gosti letošnji COP.

Kitajska se šteje med države v razvoju

Kitajska, sicer največja onesnaževalka, je medtem izrazila upanje, da bodo razvite države "v najkrajšem mogočem času" uresničile svoje obljube in državam v razvoju zagotovile 100 milijard dolarjev za spopadanje s posledicami podnebnih sprememb. Kitajski odposlanec je sicer pojasnil, da Kitajska podpira mehanizem, sama pa ne bo donirala finančnih sredstev. "Močno podpiramo zahtevke držav v razvoju, zlasti najranljivejših držav, za odškodnino za izgubo in škodo, ker je tudi Kitajska država v razvoju in smo tudi mi veliko trpeli zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov," je dejal Šje Dženhva.