Podjetja ne morejo dajati praznih obljub o ničelnih emisijah, medtem pa nadaljevati dejavnosti, ki segrevajo ozračje, je dejal Guterres. "Ta strupena praksa bi lahko naše podnebje pognala čez rob," je posvaril in se tako odzval na poročilo strokovnjakov organizacije, ki so na sporno prakso podjetij opozorili v najnovejšem poročilu. "Ničelna vrednost emisij je popolnoma nezdružljiva z nadaljnjimi naložbami v fosilna goriva," so opozorili v poročilu.

Združeni narodi so za podjetja, mesta in regije pripravili širok nabor priporočil. Njihov namen je preprečevati tako imenovani greenwashing, ko se pod krinko zelenega izvajajo okolju škodljive milijardne naložbe.

V Egiptu je danes odmeval tudi poziv skupine majhnih otoških držav k uvedbi posebnega davka za naftne družbe, s katerim bi državam v razvoju nadomestili škodo, ki so jo povzročile naravne nesreče kot posledica podnebnih sprememb.

Države v razvoju so na COP27 zahtevale ustanovitev posebnega sklada, ob čemer so poudarile, da so razvite bogate države odgovorne za največji delež emisij toplogrednih plinov.

"Skrajni čas je, da energetska podjetja, ki ustvarjajo milijardne dobičke, plačajo globalni davek kot vir financiranja za izgube in škodo, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb," je dejal premier Antigve in Barbude Gaston Browne. "Medtem ko oni služijo, planet gori," je dejal.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je v Egiptu podpisala pet memorandumov za gozdno partnerstvo z Gvajano, Mongolijo, Republiko Kongo, Ugando in Zambijo kot prispevek k širitvi zelenega dogovora EU.

Ob tem je poudarila pomembnost vloge gozdov v boju proti podnebnim spremembam, za zaščito biotske raznovrstnosti in zagotavljanje sredstev za preživetje milijonov ljudi po vsem svetu.

"Gozdovi predstavljajo dom 80 odstotkom kopenskih vrst rastlin, živali in mikroorganizmov, medtem ko 1,6 milijarde ljudem predstavljajo vir preživetja, hrane in goriv. Glede na to, da je na kocki tako veliko, je treba sprejeti učinkovite ukrepe in ubraniti njihovo krčenje," je poudarila von der Leyen in ob tem poudarila pomembnost partnerstev za ohranitev zdravih gozdov za bolj trajnostno prihodnost s čim več deležniki.

Pahor: Vprašanje življenja ali smrti za prihodnje generacije

V Egiptu se mudi tudi predsednik Borut Pahor, ki je danes obiskal organizatorje svetovnega podnebnega teka v podporo izobraževanju o podnebnih spremembah. Neprekinjeni štafetni tek se je začel 30. septembra v Glasgowu na Škotskem, ki je lani gostil podnebno konferenco COP26, in je v skupni dolžini 7767 kilometrov potekal skozi 18 držav, tudi skozi Slovenijo, vse do egiptovskega Šarm El Šejka.

Na današnjem dogodku je Pahor srečal tekače, ki so z njim tekli v Krškem. Poudaril je, da je vprašanje rešitve podnebne krize vprašanje življenja ali smrti za prihodnje generacije in da je naša skupna odgovornost poiskati in doseči to rešitev.

Pahor je sodeloval še na okrogli mizi o izobraževanju za podnebne spremembe, ki jo je skupaj z Romunijo priredila Češka, trenutno predsedujoča Svetu EU-ja. Opozoril je, da sta tako formalno kot neformalno izobraževanje spregledan element podnebne politike.

Po njegovih besedah je ozaveščenost o podnebnih spremembah še vedno premajhna in pogosto zasenčena s tako imenovanimi alternativnimi pogledi. Kot je dejal, je izobraževanje o podnebnih spremembah vseživljenjski učni proces.

Na tem področju je po njegovem mnenju potrebnega tudi več sodelovanja na mednarodni ravni. Dodal je, da Slovenijo še posebej zanima izmenjava najboljših praks na področju razvoja kurikuluma v formalnem izobraževanju in usposabljanja za razvoj spretnosti v neformalnem izobraževanju odraslih.