Medtem ko ministrstvo za okolje in prostor v osnutku uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov predlaga največ štiri sežigalnice, v društvu Eko krog pa opozarjajo, da ni natančnih podatkov, koliko je sploh odpadkov, koliko jih Slovenija uvozi in koliko od tega že sežge doma. "Pavšalne ocene ne vključujejo niti ukrepov za manj odpadkov in več recikliranja niti s tem povezanih projekcij za 30 let, kolikor naj bi trajale koncesijske pogodbe. Tak način sprejemanja odločitev preprosto ni sprejemljiv," so prepričani.

Ob tem v društvu opozarjajo na podobne razmere izpred let, ko so se "na podlagi netočnih podatkov in prevelikih ambicij občin" gradili centri za ravnanje z odpadki. "Zdaj je teh zmogljivosti preveč, centri so večinoma slabo opremljeni in imajo še druge težave, obratovalni stroški pa so zato višji, kot bi bilo to potrebno," je dejal v. d. predsednika Eko kroga Jure Vetršek.

Kot so spomnili v organizaciji, je v Evropi pri odpadkih v zadnjem času poudarek zlasti na ukrepih za preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja. Določeni so bistveno višji cilji za recikliranje plastične embalaže, poročanje pa se je zaostrilo, saj bodo kot reciklirane štele samo količine, dejansko oddane reciklerjem. Do zdaj je veljal drugačen način poročanja, zato je Slovenija poročala o več kot 60-odstotnem recikliranju, čeprav se ocenjuje, da realen delež znaša okvirno 30 odstotkov, svarijo.

Pozivi k osredotočanju na zmanjšanje odpadkov

Od začetka letošnjega leta velja dajatev 0,80 evra na kilogram nereciklirane plastike, ki se plačuje v evropski proračun. "Slovenija bo letos po razpoložljivih podatkih tako plačala 10 milijonov evrov, prihodnje leto pa že 11 milijonov evrov dajatev. Sežig plastičnih odpadkov na znižanje tega stroška ne bo imel vpliva," so poudarili v Eko krogu.

V slovenski pravni red tudi še niso v celoti prenesene vse zahteve direktive o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo. S podaljšanjem odgovornosti proizvajalca za embalažo, ko ta postane odpadek, država zamuja več kot eno leto. "Najprej moramo narediti vse, kar zmoremo, da bo odpadkov čim manj in da jih čim več ponovno uporabimo in recikliramo. Če pa se že razmišlja o sežigu, naj zakonodaja predpiše maksimalne kapacitete za sežig, in ne števila sežigalnic," poudarjajo v društvu.

Ob tem opozarjajo še, da bi ministrstvo moralo odločneje omejiti vplive sežigalnic na zdravje in okolje. Predlagajo, da se izpolnjevanje zahtev EU-ja glede upoštevanja zakonodaje na področju najboljše razpoložljive tehnologije vnese med merila za izbiro koncesionarja. Med razloge za odvzem koncesije pa doda preseganje predpisanih mejnih vrednosti emisij in imisij.