Udeleženci mednarodne zavarovalniške konference pod okriljem agencije za zavarovalniški nadzor (AZN) razpravljajo o rešitvah za zavarovanje pred naravnimi nesrečami, in sicer na konferenci z naslovom Narava je izbrala vroče, temperatura narašča, ali je zavarovalništvo na prelomu?

Rekordna izplačila zavarovalnic

Iz leta v leto smo priča dramatičnim vplivom podnebnih sprememb, ki vodijo v porast ekstremnih vremenskih pojavov in posledično finančne izgube, sta poudarila minister za finance Klemen Boštjančič in direktor AZN-ja Gorazd Čibej.

"Lansko leto je bilo najtoplejše leto v skoraj dveh stoletjih, Slovenijo so prizadele zmrzal, toča in katastrofalne poplave," je spomnil Čibej. Posledično so zavarovalnice izplačale rekordna izplačila za zavarovanje elementarnih nesreč, skupaj dobrih 330 milijonov evrov. Kljub temu pa ostaja precejšnja zavarovalna vrzel pri zaščiti pred naravnimi nesrečami, je opozoril.

"Ljudje se ne zavedajo tveganj"

Izredni profesor na ljubljanski pravni in ekonomski fakulteti ter znanstveni sodelavec na Inštitutu za ekonomska raziskovanja Miha Dominko je ocenil, da je največja težava za veliko zavarovalno vrzel v Sloveniji to, da se ljudje ne zavedajo tveganj. Drugi dejavnik je to, da si zavarovanj nekateri ne morejo privoščiti, medtem ko pomanjkanje razpoložljivih zavarovalnih produktov v Sloveniji ni težava.

Ekstremni vremenski dogodki v Evropi so v zadnjih 40 letih povzročili za 500 milijard evrov gospodarske škode, manj kot tretjina škode je bila zavarovana. Slovenija se uvršča med države z največjo gospodarsko škodo na prebivalca, saj so samo lanske poplave povzročile skoraj 900 milijonov evrov neposredne škode, izplačila zavarovalnin pa so ocenjena na 152,3 milijona evrov.

Zavarovalna vrzel – so rešitev državne subvencije?

Po Boštjančičevih besedah je bila prednostna naloga države po poplavah to, da se stvari čim prej sanirajo. "Sprejeli smo številne ukrepe, interventno zakonodajo in zagotovili financiranje iz različnih virov," je spomnil. Zdaj pa je pomembno to, da se okrepi zavedanje ljudi pred tveganji naravnih nesreč in to, da zavarujejo svoje premoženje. "Vsak mora prevzeti svoj del odgovornosti," je dodal.

Kot je navedel Dominko, doma nima zavarovanega približno 20 odstotkov gospodinjstev. "Ob upoštevanju tega ter ob oceni, da ima približno polovica tistih, ki imajo osnovno stanovanjsko zavarovanje, poplavno zavarovanje, približno tretjina pa potresno zavarovanje, je zavarovalna vrzel za poplave ocenjena na 60 odstotkov gospodinjstev brez kritja, za potrese pa ta presega 70 odstotkov," je nanizal.

Dominko je kot možne rešitve naštel uvedbo subvencioniranja premij in opredelitev ciljnih skupin, uvedbo sistema zavarovanj za več nevarnosti, uvedbo ukrepov, vključno z obveznim zavarovanjem, ter razmislek o ustanovitvi državne (po)zavarovalne družbe ali sklada.

Vprašanje le, kdaj nas bo prizadela naslednja ujma

Ker je veliko območij v Sloveniji z velikim tveganjem za poplavo in/ali potres, sta profesorica teoretične meteorologije na Univerzi v Hamburgu Nedjeljka Žagar in vodja razvoja potresnih modelov z Aon Impact Forecasting Goran Trendafiloski predstavila modele, ki naj jih pri oblikovanju svojih poslovnih modelov uporabljajo zavarovalnice.

Kot je dejala Žagarjeva, imajo že majhne spremembe temperature ozračja izjemno velik vpliv na ostale vremenske pojave. "Letošnji julij je bil najtoplejši mesec doslej v številnih državah, tudi v Sloveniji," je poudarila, ekstremni vremenski pojavi so vse pogostejši. Pri podatkih je treba upoštevati tudi scenarije, ki se nanašajo na povečevanje izpustov, je dodala.

"Podnebne spremembe so tu," je dejal Boštjančič. Tako je vprašanje le, kdaj nas bo prizadela naslednja ujma, zato je treba s sodelovanjem nasloviti težavo velike zavarovalne vrzeli. Na ministrstvu po njegovih besedah snujejo sistemske rešitve, tudi kot ugodnosti za tiste z določenimi zavarovanji. Vzpostavljajo delovno skupino, v kateri bodo predstavniki vlade, AZN-ja, Slovenskega zavarovalnega združenja in drugi. To je velik izziv in priložnost za vse deležnike, je ocenil Čibej.