Škoda je bila velika tudi na stanovanjskih objektih. Foto: MMC RTV SLO/Osebni arhiv Denisa Breznika
Škoda je bila velika tudi na stanovanjskih objektih. Foto: MMC RTV SLO/Osebni arhiv Denisa Breznika

Odškodnine za avgustovske poplave so najvišji izplačani znesek za posamezen dogodek v Sloveniji do zdaj. Predtem so bile najvišje odškodnine v znesku 85 milijonov evrov izplačane za posledice neurja s točo, ki je divjalo nad Slovenijo 15. in 16. avgusta 2008.

"Kljub rekordnim izplačanim odškodninam zavarovalnic pa je bilo avgusta 2023 zaznati kar nekaj nezadovoljstva zavarovancev glede zneska izplačanih odškodnin. Razlogi se skrivajo v veliki zavarovalni vrzeli, ki se kaže tako v nezavarovanosti kot v prenizkih zavarovalnih vsotah za primere poplav," je agencija za zavarovalni nadzor (AZN) navedla v poročilu leto dni po največjih poplavah v Sloveniji do zdaj, ki ga je objavila na svojih spletnih straneh.

Lanski dogodek je bil ekstremen

Agencija pri tem poudarja, da je bil lanski dogodek ekstremen in ni šlo za "klasične" poplave, ko reka počasi prestopi bregove. Ker se je stanje poslabšalo zelo hitro, ni bilo mogoče izvesti nekaterih preventivnih ukrepov, kot so umik avtomobilov ali premičnin iz nižje ležečih prostorov v hiši, ki bi lahko v določeni meri zmanjšali škodo.

AZN je takoj po dogodku prek svoje spletne strani in preostalih dejavnosti zavarovance obveščal o postopkih prijave škod zavarovalnicam, oktobra je izdal brošuro za potrošnike s pojasnili v povezavi z zavarovanjem doma ter napotke, kako ravnati, če se zgodi naravna nesreča, na začetku letošnjega leta pa je z ekonomsko študijo ocenil zavarovalno vrzel na področju zavarovanj pred naravnimi nesrečami, je agencija povzela svoje dejavnosti.

Nimajo vsi zavarovano

Foto: AZN
Foto: AZN
Sorodna novica AZN: Nadomestilo za škodo je odvisno od zavarovalnih kritij in višine zavarovalnih vsot

Pri študiji je izhajala iz sklenjenih domskih zavarovanj slovenskih zavarovalnic in podatkov državnega statističnega urada. Z več metodami je ocenila, da se zavarovalna vrzel v Sloveniji giblje okoli 70 odstotkov pri poplavah in okoli 80 odstotkov pri potresu.

"Pozitivno pri tem je le dejstvo, da se delež gospodinjstev (lastnikov nepremičnin), ki svoje nepremičnine nimajo zavarovane, z leti zmanjšuje," pravi AZN.

Ta delež je leta 2015 znašal nekaj več kot 25 odstotkov, leta 2018 približno 22 odstotkov in leta 2022 nekaj manj kot 20 odstotkov.

Hkrati z oceno vrzeli je agencija začela tudi pregledovati splošne pogoje domskih zavarovanj z vidika enopomenskega oblikovanja, preglednosti, razčlenjenosti in razumljivosti ter preverjati, ali so zavarovalnice po poplavah avgusta lani pregledale zavarovalne produkte, ki krijejo škodo, povzročeno zaradi vremenskih ujm.

Težava naraščajoče škode zaradi naravnih nesreč

Agencija trenutno opravlja tudi razgovore z vsemi slovenskimi zavarovalnicami, ki ponujajo zavarovanja, ki krijejo nevarnosti naravnih nesreč, glede ukrepov in iskanja najboljših rešitev in modelov za zmanjševanje zavarovalne vrzeli v Sloveniji.

"Države se na različne načine lotevajo problematike naraščanja škod iz naslova naravnih nesreč, zato je treba najti rešitev, ki bo najprimernejša za Slovenijo," pravi AZN in dodaja, da je treba še več energije posvetiti ozaveščanju javnosti, ena izmed možnosti pa je tudi vzpostavitev portala, na katerem bo vsakemu prebivalcu Slovenije hitro in enostavno dostopna informacija o tveganjih, ki ogrožajo njegovo nepremičnino.

Rešitve lahko predstavlja tudi subvencioniranje premije za domska zavarovanja za najranljivejše skupine prebivalstva ali upoštevanje premije kot davčne olajšave, predlaga agencija in pojasnjuje, da so v nekaterih državah tovrstna zavarovanja obvezna, drugod pa se država vplete v zavarovalniški trg prek svoje zavarovalnice ali pozavarovalnice.