Evropejec na leto povprečno porabi 190 plastičnih vrečk. Skandinavec le štiri, Slovenec skoraj 500. Veliko jih konča ob cestah, v rekah in morjih, kjer razpadajo 500 let. Delci škodljive plastike lahko preidejo v vodo, če jih pojedo živali, na primer ribe, tudi v hrano, poroča RTV-jeva dopisnica Erika Štular.

"To je eden izmed največjih okoljevarstvenih izzivov, s katerimi se moramo spopasti. V EU-ju vsako leto porabimo na stotine milijard plastičnih vrečk. Osem milijard letno jih končna v naravi," je bila odločna Margrete Auken iz skupine Zelenih - Evropske svobodne zveze v Evropskem parlamentu.

Na podlagi predloga prejšnjega komisarja Janeza Potočnika so poslanci potrdili direktivo, ki državam daje dve možnosti. Ali bodo z letom 2019 prepovedale brezplačno delitev tankih vrečk, ali pa bodo morale do takrat s svojimi ukrepi znižati porabo na 90 vrečk na prebivalca, nato na 40.

Kdaj je biorazgradljivo biorazgradljivo?
"Uporaba plastike je pred leti res sprožila revolucijo v proizvodnji in potrošnji, zdaj pa je nujno treba preiti na gospodarstvo, utemeljeno na recikliranju," meni Iratxe Garcia Perez iz Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov.

Poslanci so svarili tudi pred nekaterimi biorazgradljivimi vrečkami, češ da v resnici sploh niso biorazgradljive, ampak samo razpadejo na manjše delčke in tako predstavljajo še dodatno tveganje za ekosisteme. "To pomeni, da vsakič, ko jeste ostrige, boste v teh ostrigah našli mikrodelčke plastike," je evropskim parlamentarcem ponazorila Michèle Rivasi iz stranke Zelenih.

Komisija bo zdaj morala oceniti vpliv plastičnih vrečk na okolje in pripraviti pravila za njihovo označevanje.