"Obstajajo orodja, ki jih lahko države članice uporabijo za takojšnje reševanje položaja. Politike davka na dodano vrednost in trošarin, ciljno usmerjeni ukrepi za energetsko revne in ranljive odjemalce, začasni ukrepi za gospodinjstva in mala podjetja ter neposredna podpora potrošnikom so koraki, ki jih je mogoče izvesti in so v skladu s pravili Evropske unije," je evropska komisarka za energijo Kadri Simson povedala na novinarski konferenci po neformalnem srečanju ministrov za energijo in promet na Brdu pri Kranju.

Ministrom je predlagala pripravo "bolj strukturirane zbirke orodij", ki bi jih države lahko uporabile pri reševanju trenutnih razmer. Po besedah komisarke bo pripravljena v prihodnjih tednih.

Dolgoročno rešitev vidi v svežnju Pripravljeni na 55 (Fit for 55), ki zajema direktivi o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov in o energetski učinkovitosti, o katerih so ministri za energijo tokrat razpravljali prvič.

Sorodna novica Vizjak: Delitev bremen med državami članicami mora biti pravična in stroškovno učinkovita

"Vem, da je to za kolege v državah članicah zahteven sveženj. Njegova velikost je brez primere, predlogi močno medsebojno povezani, da ne omenjamo splošnih ciljev, da se do leta 2030 doseže 55-odstotno zmanjšanje izpustov in do leta 2050 podnebna nevtralnost. Toda strinjali smo se s temi cilji, saj vemo, da ni alternative. Že vidimo posledice neukrepanja v Evropi in po svetu in te posledice so velike," je še povedala Simson.

Vrtovec: Še veliko dela

Predsedujoči srečanju, slovenski minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, po razpravi o svežnju Pripravljeni na 55 ugotavlja, da obstaja splošno soglasje, da so predlogi Evropske komisije pozitiven in prepotreben korak naprej k uresničitvi odločitev Evropskega sveta o bolj ambicioznih ciljih EU-ja do leta 2030. "Vidim pa, da nas čaka še kar nekaj dela v smislu podrobnejših določb zakonodajnih predlogov, ki so trenutno na mizi," je povedal.

"Predvsem je jasno, da je sveženj zelo kompleksen in ima veliko medsebojnih interakcij. Očitno potrebujemo države članice skupaj z Evropsko komisijo še nekaj časa, da bomo bolje razumele, kako posamezni predlogi vplivajo na preostale predloge. A diskusija okoli svežnja Fit for 55 se je šele začela," je dejal.

Ministri ne dvomijo, da bodo za prehod potrebni veliki finančni vložki. "Opažam tudi skrbi nekaterih držav glede omejene fleksibilnosti pri izbiri različnih ukrepov za doseganje omenjenih ciljev. Nekateri so namreč poudarili težave, ki jih vidijo v različnih podciljih, v različnih sektorjih. Vsekakor pa se strinjamo, da mora biti prehod pravičen in da ne smemo izgubiti močne podpore, ki jo evropski državljani ta trenutek izkazujejo prehodu v podnebno nevtralnost," je še povedal Vrtovec.

Merila in odražanje okoliščin znotraj članic

Glede prenovljene direktive o energetski učinkovitosti, ki predlaga višje in zavezujoče cilje na ravni EU-ja za leto 2030, kar bo privedlo do devetodstotnega zmanjšanja porabe energije do leta 2030 v primerjavi z novim izhodiščem za leto 2020, so se sodelujoči v razpravi po navedbah ministrstva za infrastrukturo strinjali, da bo treba za doseganje tega, višjega in zavezujočega cilja izračunati okvirne nacionalne prispevke na podlagi niza objektivnih meril, ki odražajo notranje okoliščine vsake države članice.

Popoldne so se ministrom za energijo pridružili ministri za promet, kar je po besedah Vrtovca prvo tovrstno srečanje omenjenih resorjev. Med drugim so govorili o e-mobilnosti.
Po besedah Vrtovca imajo vse države članice EU-ja ambiciozne načrte tako na področju vzpostavljanja polnilne infrastrukture kot tudi večanja števila električnih vozil. "Pri tem moramo poskrbeti, da bodo energetska omrežja zagotavljala ustrezno podporo za oskrbo tega voznega parka. Obenem bomo morali zagotoviti zadostno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, da bomo lahko dosegli emisijske cilje iz zelenega dogovora," je poudaril.

Po besedah komisarke za promet Adine Valean je potrebno več kot štirikratno povečanje obstoječega števila polnilnic do leta 2025, če želijo zadovoljiti pričakovani rasti števila električnih vozil. "Zagotoviti je treba večjo povezljivost omrežij, pametno polnjenje in predvsem polnjenje s čistimi viri energije. EU bo podpiral te naložbe," je povedala, države članice pa pozvala, naj prispevajo spodbude na nacionalni in lokalni ravni, med drugim z boljšim načrtovanjem, izdajo dovolilnic za polnilnice in javnimi razpisi.

Države članice so po navedbah infrastrukturnega ministrstva poudarile tudi svoje posebnosti, ki jih bo treba v procesu ustrezno obravnavati. Gre zlasti za vprašanja redko poseljenih in perifernih območij, kjer tržni pristop ne bo privedel do ustreznih odgovorov. Pomembno sporočilo razprave pa je bilo tudi, da je treba pri prehodu v brezogljično mobilnost paziti na ohranjanje konkurenčnosti prometnega sektorja in evropske industrije.

Zasedanje se bo nadaljevalo v četrtek z razpravo prometnih ministrov o predlogu uredbe o vzpostavljanju infrastrukture za alternativna goriva v prometu.