Pred ponedeljkovim svetovnim dnem Zemlje je spregovoril za Slovensko tiskovno agencijo. Dejal je, da okoljski problem ni le eden, ampak jih je več. Omenja podnebne spremembe, upadanje biotske raznovrstnosti in degradacijo ekosistemov, pomanjkanje in onesnaževanje vode, tudi oceanov, onesnaževanje zraka in zemlje.

Kot je dejal Potočnik, je vsem tem procesom skupen vpliv človeka. Skupni imenovalec je "v vse večji poseljenosti planeta in naraščajoči potrošnji na prebivalca".

"Človek s svojimi željami in aktivnostjo tako že pomembno vpliva na (ne)ravnotežje planeta, ki ne more več opravljati vseh funkcij v podporo življenju na njem brez posledic," je dejal Potočnik. "Ustvarjamo dolg, ki bo moral biti poplačan, hkrati pa bomo morali tudi spremeniti svoje obnašanje in prenehati z zadolževanjem do okolja."

Nevzdržna realnost razvitega sveta
Potočnik je priznal, da je način življenja v razvitem delu sveta nevzdržen. "Preslikava vzorca proizvodnje in potrošnje, ki je del naše realnosti v razvitem delu sveta, na celoten svet je preprosto nemogoča," je dejal.

Komisar za okolje vidi rešitev v prehodu v krožno gospodarstvo, "v katerem bomo z viri ravnali odgovorno in jih znova in znova uporabljali za zadovoljevanje naših potreb".

Na vprašanje, kako je skrb za okolje povezana z gospodarskim razvojem, je Potočnik odgovoril, da "skrb za okolje, ki ne bo upoštevala, da si z gospodarsko dejavnostjo zagotavljamo zadovoljevanje velikega števila naših potreb in boljšo kakovost življenja, bo skrb, ki bo pogosto zvodenela v prazno. Gospodarski napredek, ki bi zanemaril danosti in meje našega planeta, pa bi si sam postavil meje svojega razvoja."

Šele moč javnega interesa je spodbudila nastanek standardov in zakonov na področju varovanja okolja, "a škoda je bila že narejena". Skrb za okolje je treba kar najbolj integrirati v druge politike, meni Potočnik. "Bolje je preprečiti kot zdraviti, pa tudi ceneje je. Gospodarski razvoj in skrb za okolje morata zato v prihodnost z roko v roki," je še dejal.

Čeprav čas krize po besedah Potočnika skrbi za okolje ni najbolj naklonjen, je bilo "na ravni Evropske unije marsikaj že narejenega ali pa je v pripravi". Ob tem Potočnik izpostavlja gospodarno ravnanje z viri kot eno izmed osrednjih vodil strategije razvoja 2020.

Glede prizadevanj na globalni ravni je Potočnik omenil lansko konferenco Združenih narodov Rio + 20, na kateri so se "svetovni voditelji zavezali k spodbujanju zelenega gospodarstva kot ključnemu vzvodu za prehod v trajnostni razvoj". To je bil sicer pomemben korak v pravo smer, je dejal Potočnik, a dodal, da se "pravi koraki seveda ne merijo v številu izgovorjenih in zapisanih besed, ampak v storjenih dejanjih". Je pa konferencia v Riu kljub pomanjkanju konkretnih in zavezujočih odločitev "prinesla dogovor o začetku procesa za sprejem t. i. trajnostnih razvojnih ciljev".