Poveljnik Civilne zaščite za Gorenjsko Jernej Hudohmet je dejal, da trenutno poteka intervencija v Kranju, kjer ob starem železniškem mostu v Struževem postavljajo bariere z vrečami peska in ščitijo šest ali sedem hiš. Vodo so črpali iz Iskraemeca in objektov na Savski loki, pa tudi v Velesovem v občini Cerklje in v Preddvoru.

Reke znova naraščajo tudi na območju Bohinja, zaprt je tudi most v Podnartu. Še vedno je kritičen tudi most v Kranju, pod katerim teče kanalizacija. Zalitih in zaprtih je več cest. Pozno popoldne je na višjeležečih območjih začelo snežiti, zato sta cesti za Korensko sedlo in za Vršič prevozni le za osebna vozila z zimsko opremo.

Narašča tudi Ljubljanica, ki bo največji pretok (250 kubičnih metrov na sekundo) dosegla ponoči. Ljubljansko barje bo še naprej poplavljeno na območju pogostejših poplav, pravijo na centru za obveščanje.

Soča in njeni pritoki že upadajo (trenutni pretok na vodomerni postaji Solkan je 2.150 kubičnih metrov na sekundo), upada tudi Vipava v zgornjem toku, v spodnjem pa počasneje narašča. Upada tudi gladina Reke v celotnem toku.

Največ težav v zgornjem Posočju
Na severnem Primorskem je največ težav v zgornjem Posočju. Na vseh glavnih cestah je poplavljen vsaj kakšen odsek, so sporočili iz Civilne zaščite za severno Primorsko. Neprevozni sta cesti Kobarid-Bovec in Bovec-Soča, zaprta je tudi cesta Solkan-Tolmin.

"Aktivirana za pomoč je bila tudi Slovenska vojska. Vod iz vipavske vojašnice je tako že na terenu in sodeluje pri polnjenju protipoplavnih vreč v Zaloščah pri Dornberku in pri razdeljevanju vreč v Kanalu ob Soči, kjer se je reka Soča približala rekordnemu pretoku," je stanje na območju predstavil poveljnik Civilne zaščite za severno Primorsko Samo Kosmač. Pri hidroelektrarni Solkan je pretok po njegovih navedbah narasel na 2.000 kubičnih metrov na sekundo.

V Desklah v občini Kanal ob Soči so morali prekiniti pouk v osnovni šoli, ker je voda zalila spodnje prostore. Zaprta je tudi cesta Solkan-Tolmin, saj je Soča v bližini Plav prestopila bregove.

Narasle vode so med drugim poplavile tudi blejsko tovarno družbe Lip Bled, zaradi česar danes v podjetju niso zagnali proizvodnje. Delavci skupaj z gasilci čistijo prostore, vendar proizvodnja v torek najverjetneje še ne bo stekla.

Bovec je odrezan od sveta, osrednja povezava na tolminsko stran je prekinjena pri Žvikarju, kjer Soča na znanem mestu ob večjih deževjih vedno poplavlja državno cesto Kobarid-Bovec. Glede na to, da je poplavljena tudi lokalna cesta Čezsoča-Log Čezsoški, ki bi bila v skrajnem primeru rešitev, je dostop na Tolminsko popolnoma prekinjen. Prav tako je prekinjena državna cesta Bovec-Vršič v vaseh Soča in Trenta, tako da je Bovec dostopen le prek prelaza Predel in Loga pod Mangartom. Na bovškem območju je po besedah vremenoslovca Janeza Markoška padlo največ dežja, kar 200 litrov na kvadratni meter.

Na Kobariškem so zemeljski plazovi zasuli ceste v gorski vasi Drežnica in Vrsno, zemeljski plaz pa je, kot je običajno ob večjih deževjih, zasul cesto Kobarid-Čedad in prekinil povezavo na italijansko stran. V mestu Kobarid meteorne vode vdirajo v kleti in hiše.

Sprožili so se plazovi
Na Tolminskem je zemeljski plaz pri vasi Roče zasul cesto na Šentviško planoto, mehanizacija pa je že na delu. Praktično pa je odrezan tudi Tolmin, na Logu pod nekdanjo vojašnico je Soča zalila glavno cestno povezavo proti Goriški, prav tako je na novem odseku ceste Tolmin-Most na Soči pod ključem Soča zalila cestišče, tako je odrezan dostop proti Mostu na Soči in na idrijsko stran.

Kot poroča dopisnica RTV Slovenija iz Nove Gorice Mariša Bizjak, sta zaprti cesti Tolmin-Most na Soči in Tolmin-Volče, prav tako ni prehodna cesta Kobarid-Robič. Zaprta je tudi cesta Kobarid-Trenta. Zaradi narasle Idrijce je zaprta tudi cesta Most na Soči-Dolenja Trebuša. Poplavilo je več hiš, še poroča Bizjakova.

Prav tako je Idrijca na znanem mestu na Slapu ob Idrijci zalila državno cesto Tolmin-Kalce in je prekinjen prehod na idrijsko stran. Skratka, na nekaterih znanih mestih so poplavljena cestišča, kar kaže na to, da država ne skrbi za sanacijo, še poroča Batistuta.

Pitno vodo morajo pred zaužitjem prekuhavati prebivalci občin Tolmin, Kobarid in Bovec, na Gorenjskem pa prebivalci na območju Jesenic, Preddvora, Šenčurja, Cerkelj in Kranja ter na območju naselij Naklo, Okroglo in Polica.

Težave na Gorenjskem
Tudi na območju Bohinja so močno narasle reke. Sava Bohinjka je poplavila regionalno cesto med Bledom in Bohinjem, še vedno narašča gladina Bohinjskega jezera, pritoki Save pa se umirjajo. Župan Franc Kramar je že zjutraj občane pozval, naj ostanejo doma in varujejo svoje premoženje.

Zaprta je tudi regionalna cesta Jereka-Jezero v Stari Fužini in v Ribčevem Lazu. Zaradi visokega nivoja vode v bohinjskem predoru vlaki med postajama Bohinjska Bistrica in Podbrdo do nadaljnjega ne bodo vozili. Zgornja bohinjska dolina je dostopna le prek Pokljuke.

Težave so povzročali tudi hudourniki in manjši plazovi. Posredovalo je okrog 70 gasilcev, v pripravljenosti pa jih je še 30. Ker bi do večera utegnil biti še kakšen močnejši naliv, so gasilske enote, čeprav je dež ponehal, še vedno na terenu in nadzirajo situacijo.

Gladini Save Dolinke in Save Bohinjke se še zvišujeta, zato na območju Radovljice ob Savi postavljajo protipoplavne vreče. Naraščanje Save pričakujejo tudi od Kranja proti Ljubljani, so pojasnili na kranjskem regijskem centru za obveščanje Uprave RS za zaščito in reševanje.

Gasilci s potopnimi črpalkami na območju Kranja in Škofje Loke že od jutra črpajo vodo iz kleti stanovanjskih hiš. Promet še vedno otežujejo hudourniške vode, težave pa povzročajo tudi nekateri manjši zemeljski plazovi in podrta drevesa.

Obilno deževje pa je na Gorenjskem povzročilo tudi motnost pitne vode. Komunala Kranj in Vodovodna zadruga Preddvor občane Preddvora, Šenčurja, Cerkelj, Kranja in Naklega pozivata k prekuhavanju vode, to pa je potrebno tudi na območju občine Jesenice, Bohinj in Kranjska Gora.

Veliko dela za gasilce in civilno zaščito
Gasilci in pripadniki civilne zaščite so imeli ponoči kar nekaj dela. Veter je odkrival strehe, zalivalo je stanovanjske in gospodarske objekte, rušilo drevesa na ceste, nekatere ceste so bile neprevozne zaradi sproženega zemeljskega plazu.

Na območju Sovodnja, Rovt, Hotavelj in Žirovskega Vrha v občini Gorenja vas - Poljane je prišlo do izpada 130 transformatorskih postaj. Brez elektrike je ostalo 4.500 odjemalcev, zdaj pa imajo vsi odjemalci že zagotovljeno električno energijo. Prav tako je prišlo do izpada električnega toka v občini Hajdina, delavci Elektra Maribor so ob 4.30 napako odpravili, vseh 1.400 odjemalcev je zopet dobilo električno napetost.

Mogoče kratkotrajne močnejše padavine
Kot je dejal vremenoslovec Janez Markošek, je bilo manj padavin od pričakovanj na območju Vipave. Še vedno obstaja možnost kratkotrajnejših močnejših padavin, predvsem v zahodnem delu države. Dež bo čez dan oslabel, k nam priteka hladnejši zrak, ki se bo začel širiti z vzhoda proti zahodu. Meja sneženja se bo spuščala.

Na Obali pihal močnejši veter
Kmalu po polnoči so v Koprskem pristanišču zaradi močnega vetra priprli ladijski promet. Hujših nevšečnosti na Obali po poročanju dopisnice Eugenije Carl ni bilo. Dežja je bilo bolj malo, okrepil se je jugo, temperatura zraka pa je bila še vedno okoli 20 stopinj Celzija. Ljudje so se sicer pripravili na ponovitev poplav iz prejšnjega konca tedna, tako da so hiše tik ob morju zaščitene s protipoplavnimi vrečami. Je pa bilo kljub izdanemu alarmu zaradi možnosti poplavljanja morja na piranski punti še vedno parkiranih okoli deset vozil.