V Španiji je velik požar izbruhnil v soboto, ko je v pokrajini Alicante udarila strela, od takrat pa se je ogenj zaradi močnega vetra hitro razširil in k evakuaciji prisilil več kot 1000 ljudi.

"To je bila zelo zapletena noč," je za špansko televizijo Antena 3 pojasnila regionalna ministrica za notranje zadeve Gabriela Bravo in dodala, da se s plameni bori približno 300 gasilcev, ki jim pomaga 24 letal in helikopterjev.

Predsednik regionalne vlade Ximo Piug je dejal, da je požar ogromen, do zdaj pa je požgal že skoraj 10.000 hektarjev površine. Opozoril je še, da je položaj zapleten, s požarom pa se ne morejo spopasti s hitrostjo, ki bi si jo želeli.

Gori tudi v sosednji pokrajini Aragon, kjer je požar prav tako izbruhnil v soboto in požgal več kot 6000 hektarjev površin, zaradi česar je moralo svoje domove zapustiti najmanj 1500 ljudi.

Po zadnjih podatkih evropskega informacijskega sistema za gozdne požare je letos v Španiji izbruhnilo 391 požarov, ki so zaradi vročine in suše uničili skupno 271.020 hektarjev površin.

Letošnji požari v Španiji so bili še posebej uničujoči, saj so uničili več kot trikrat večjo površino v primerjavi s celotnim lanskim letom. Prav tako so letos hudi požari na evropski celini divjali v Franciji, Grčiji, Sloveniji, na Hrvaškem in Portugalskem ter v Italiji.

Gašenje pri Riminiju otežuje veter

V Italiji je zahodno od letoviškega mesta Rimini v ponedeljek zvečer izbruhnil gozdni požar, katerega gašenje otežuje močan veter.

Zaradi požara na območju občine Civitella di Romagna blizu Riminija so evakuirali deset ljudi. Na videoposnetku, ki so ga posredovali italijanski gasilci, je videti gost dim na hribovitem območju. Gašenje tega požara otežuje močan veter, ki vedno znova razpihuje ogenj.

Na Siciliji pa požar vzhodno od Palerma ogroža nekaj hiš, iz katerih so evakuirali ljudi. V njih so namreč jeklenke, ki bi lahko eksplodirale in tako povzročile veliko škodo.

Sorodna novica "Evropska energetska kriza je neznatna v primerjavi s posledicami podnebnih sprememb"

Požari v naravi so pogosto posledica malomarnega ravnanja ali so delo požigalcev. Zaradi letošnje suše, ki je po ocenah strokovnjakov posledica podnebnih sprememb, se hitro širijo.

Po podatkih evropskega informacijskega sistema glede gozdnih požarov (EFFIS) je letos do 13. avgusta v Italiji pogorelo že okoli 420 kvadratnih kilometrov površin. To je več, kot znaša povprečje zadnjih 15 let za to časovno obdobje. EFFIS v teh izračunih upošteva le požare, ki prizadenejo 30 hektarjev površin ali več.

Znanstveniki opozarjajo, da podnebne spremembe, ki jih je sprožil človek, vodijo do pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, vključno s sušami in vročinskimi valovi. Ti pa povečujejo nevarnost požarov, pri katerih se še dodatno sproščajo toplogredni plini, ki posredno krepijo globalno segrevanje.

Velik požar pri Šibeniku

Na Hrvaškem se z velikim požarom na območju Vrpolja v bližini Šibenika bori več deset gasilcev. Gasilska zveza Šibeniško-kninske županije je obvestilo o požaru prejela malo po tretji uri popoldne in na teren poslala gasilce iz različnih gasilskih društev, so sporočili s hrvaškega ministrstva za obrambo.

Na intervencijo je odšlo 32 gasilcev in 12 vozil, na pomoč pri gašenju pa bodo prispeli še kanaderji, poročajo hrvaški mediji.

Gasilcem se je pri gašenju, ki ga otežuje zmeren južni veter, že pridružil en kanader. Kmalu pričakujejo še dva.

Hrvaška gasilska zveza je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta zaznala za 46 odstotkov več požarov na odprtem in za 70 odstotkov več požarov rastlinja kot v enakem obdobju lani, so sporočili iz zveze. Povečalo se je tudi število umrlih. Lani je do konca julija v požarih umrlo 16 ljudi, letos pa 25.

V prvih sedmih mesecih lanskega leta je bilo požganih 16.153 hektarov površin, letos pa 51.962 hektarjev, kar je za 221 odstotkov več. V preteklem letu so imeli 8833 požarov, letos pa 11.323, kar je za 30 odstotkov več.

Med smrtnimi žrtvami je bil letos tudi gasilec, ki je umrl 31. julija med gašenjem požara pri Zatonu Dubrovačkem. Število ranjenih se je letos v primerjavi z lani povečalo za 42 odstotkov. Poškodovanih je bilo 110 ljudi, lani pa 77. Za 30 odstotkov več kot v lanskem letu je bilo letos tudi intervencij letal pri gašenju požarov.

Hrvaške letalske sile so sodelovale tudi pri gašenju na Krasu v Sloveniji ter v Bosni in Hercegovini. Na Krasu so slovenskim gasilcem pomagali tudi pripadniki gasilskih enot iz Pulja, Poreča, Umaga in Pazina.