Zaradi visokih temperatur, ki so posledica globalnega segrevanja, je približno sedem odstotkov delovnih ur v najbolj izpostavljenih regijah že izgubljenih, je poročilo ZN-a povzela francoska tiskovna agencija AFP. Do leta 2030 bi lahko letna svetovna produktivnost upadla celo za dva trilijona dolarjev, so ocenili pri ZN-u.

Najbolj so prizadeti delavci, ki delajo na prostem, saj delo pri temperaturah nad 35 stopinj Celzija predstavlja nevarnost za zdravje. Poleg tega je njihovo delo počasnejše, odmori pa veliko daljši. "Ko so ljudje prisiljeni delo opravljati v visokih temperaturah, to občutno vpliva na njihovo produktivnost," je opozoril prvi mož sindikalne zveze UNI Global Union Philip Jennings.

Dostop do pitne vode in sence
Številni delavci so po navedbah ZN-a prisiljeni, da kljub preveliki vročini nadaljujejo delo, pogosto nimajo dostopa do pitne vode in možnosti ohladitve v senci. Na območjih, kjer so delavci še posebej ogroženi zaradi globalnega segrevanja in visokih temperatur, živijo približno štiri milijarde ljudi.

V zahodni Afriki se je število zelo vročih dni od 60. let prejšnjega stoletja podvojilo, v povprečju imajo vsako desetletje deset zelo vročih dni več. V Kalkuti v Indiji vsako desetletje prinese celo 12 dni več, ko temperatura preseže 29 stopinj Celzija.

Poročilo je ZN objavil po tem, ko je pariški podnebni dogovor prejšnji teden v Parizu podpisalo 175 držav. V skladu s sporazumom si bodo prizadevale za omejitev dviga povprečne globalne temperature do konca stoletja na največ dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo, vendar strokovnjaki opozarjajo, da gre za zelo optimistične cilje.