Urad za meteorologijo je predstavil podnebna gibanja in projekcije za Slovenijo. Mojca Dolinar je pojasnila, da se bo najbolj ogrelo spomladi. Pozimi pa lahko pričakujemo bolj mokre zime z veliko padavinami. Zato pričakujejo v tem času več poplav. Poletja pa bodo bolj suha.

"Dvig temperature ne pomeni, da bo vsako leto toplejše. Še vedno bomo imeli vmes hladnejša leta. Nihanje pa bo okrog vedno višjega temperaturnega povprečja," je povedala Dolinarjeva. Podatki zadnjih desetletij kažejo, da je bilo leto 2010 eno bolj hladnih, a še vedno je bilo tako toplo kot najtoplejša leta sredi 60. oziroma 70. let. "Tako hladnih let, kot smo jih imeli takrat, v našem podnebju ne bomo več imeli," je poudarila.

Več vročih dni in tropskih noči
Tako je bilo vročih dni v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko dnevna temperatura preseže 30 stopinj, približno 10 vsako poletje, zadnja leta pa jih je okrog 30. Tropska noč, ko se ponoči temperatura ne spusti pod 20 stopinj, pa je bil nekoč izjemna redkost, medtem ko so jih lani v Ljubljani namerili kar 16.

"Z načrtovanjem lahko precej zmanjšamo škodo in preprečimo žrtve. Podnebne informacije so tako zelo pomembne, da smo jih vpeli tudi v zakonodajo," je še povedala Dolinarjeva. Informacije o prihodnjem podnebju so pomembne tudi pri načrtovanju objektov, kjer je življenjska doba dolga, ceste, železnice ...

Podnebne spremembe pa lahko tudi izkoristimo. "V mestih večajo zelene površine in vodna telesa, da omilijo vročinske valove. Poznamo tudi že dobre prakse za načrtovanje energetsko učinkovite gradnje," je dodala.

Kmetijstvo se bo moralo prilagoditi
Andreja Sušnik z oddelka za agrometeorologijo je poudarila, da bi morala imeti kmetijska zemljišča podnebno izkaznico, ki bi vključevala vodno bilanco, izhlapevanje, temperaturo tal, razvoj rastlin ipd. "Slovenija bi morala zgraditi pametno rajonizacijo, z vključevanjem novih meteoroloških dejstev," je poudarila.

Vročina namreč sproža vročinski stres pri rastlinah in vpliva na zmanjšanje pridelka. "Če imamo štiri dni zapored nad 35 stopinj, se lahko pridelek zmanjša za 20 odstotkov, če več kot osem dni, se lahko zmanjša za več kot 50 odstotkov," je opozorila Sušnikova. Vročini pa se bo morala prilagajati tudi živinoreja, saj vročinski stres vpliva tudi na živali. Kravam na primer v hudem vročinskem stresu upade mlečnost, pride pa tudi do smrti živali.

"Jugovzhodna Evropa kaže scenarije pogostejših in tudi daljših suš, lahko tudi enoletnih ali več," še dodaja Sušnikova.