V požarih v Grčiji sta doslej umrla dva človeka, ogenj je zahteval več evakuacij prebivalstva.

Severno od Aten se ogenj še naprej hitro širi proti vzhodu in Maratonskemu jezeru, kjer so največje vodne rezerve za glavno mesto. Izprazniti je bilo treba približno deset naselij. Gost dim in pepel sta se čez noč znova razširila nad Atenami, zato je kakovost zraka zelo slaba.

Napovedi niso obetavne, saj so danes napovedani močni vetrovi in še naprej visoke temperature.

Avtocesta, ki povezuje Atene s severom države, ostaja iz previdnosti delno zaprta, begunska zatočišča v bližini so izpraznili.

Aretirana dva človeka

Policija je v povezavi s požari v petek popoldne aretirala dva človeka. Po neuradnih navedbah gre za 43-letnega Grka, ki je bil na območju obalnega kraja Krioneri, kjer je ogenj v petek zajel več hiš in podjetij.

V parku v Atenah pa so aretirali Afganistanca, ki je imel pri sebi vnetljiva sredstva, obenem pa je kršil prepoved zadrževanja v parkih in gozdovih, ki so jo uvedle grške oblasti zaradi "izjemne nevarnosti požarov".

Na otoku Evia, ki leži okoli 200 kilometrov vzhodno od Aten in je po Kreti drugi največji grški otok po površini in prebivalstvu, so preteklo noč z ladjami umaknili več kot 1300 ljudi iz kraja Limni, ki so ga obkrožili plameni. Več deset ljudi se je danes moralo umakniti s priljubljene plaže Rovies.

Potreba po letalski podpori pri gašenju

Lokalne oblasti na Evii so zaprosile za dodatno letalsko podporo pri gašenju požarov na njihovem območju. "Ogenj se neovirano širi, gorijo gozdovi in hiše, ogrožena so človeška življenja," je po navedbah nemške tiskovne agencije DPA sporočil guverner regije Fanis Spanos.

Državne oblasti se sicer še osredotočajo na požare v osrednji Grčiji. Med obiskom na sedežu gasilske brigade v Atenah je grški premier Kiriakos Micotakis obljubil takojšnje pogozdovanje prizadetih območij po požarih.

Na polotoku Peloponez gori na več sto hektarjih površin vzhodno od Olimpije in med drugim v regiji Magna, od koder se je moralo umakniti več kot 5000 prebivalcev in turistov.

Grčiji pomaga veliko držav

Grčiji pomaga v boju s požari vedno več držav. Poleg številnih članic EU-ja in drugih evropskih držav je priskočil na pomoč še Egipt s tremi gasilnimi helikopterji. Atene je medtem dosegel konvoj 23 gasilskih vozil iz Romunije, po navedbah grške civilne zaščite pa jim pomaga gasiti požare tudi 16 izraelskih in sto ukrajinskih gasilcev ter 82 gasilcev in dve letali iz Francije. S Cipra je prišlo 40 gasilcev z dvema letaloma, Švica je poslala tri gasilne helikopterje, Švedska pa tri.

Izredne razmere na Siciliji

Medtem so oblasti na Siciliji zaradi gozdnih požarov, ki divjajo na otoku, za šest mesecev razglasile izredne razmere. Ogenj sicer ob izjemno visokih temperaturah pustoši tudi drugod po jugu Italije, nazadnje je izbruhnil požar v turističnem naselju na Sardiniji.

Kot je odločitev o izrednih razmerah utemeljil deželni predsednik Nello Musumeci, na Siciliji gori že od konca julija, tveganje pa zaradi napovedanih vremenskih razmer ostaja tudi v prihodnjih tednih, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Na jugu Italije trenutno vladata vročina in suša, ki prispevata k širjenju požarov. Za številnimi izmed njih naj bi stali požigalci. Temperature ponekod presegajo 40 stopinj Celzija.

Poleg Sicilije sta trenutno zaradi požarov najhuje prizadeti še deželi Kalabrija in Apulija. Iz italijanske pokrajine Reggio Calabria so v petek poročali o dveh smrtnih žrtvah.

Požari so pred kratkim izbruhnili tudi v pokrajini Oristano na Sardiniji, kjer so že povzročili veliko škodo. Ogenj je zajel tudi eno od tamkajšnjih nastanitev za turiste. Gasilci so po lastnih navedbah preprečili, da bi se plameni razširili na bližnje rastje. Poškodovanih ni bilo.

Turčija: 5000 gasilcev se bori s požari

V Turčiji pa se s požari bori več kot 5000 gasilcev, predvsem v obalnih predelih na jugu in zahodu države.

V krajih Köycegiz in Milas v zahodni provinci Mugla se je preteklo noč ogenj močno razširil, zato je potrebna izpraznitev več naselij, so sporočile lokalne oblasti.

Minister za kmetijstvo in gozdarstvo Bekir Pakdemirli je v petek zvečer sporočil, da so od 28. julija spravili pod nadzor več kot 200 požarov v 47 pokrajinah, ostaja pa 13 požarov, ki še niso pod nadzorom. Danes ponekod že dežuje, zato upajo na izboljšanje razmer.

Pri gašenju sodeluje več kot 80 gasilnih helikopterjev, letal in brezpilotnih letalnikov ter okoli tisoč vozil.

Za turistično močno razvito pokrajino Antalyo, kjer danes dežuje, so oblasti že lahko razglasile, da so vsi požari pod nadzorom. Vendar pa so požari pustili za seboj veliko škode. Celotne vasi so pokrite s pepelom.

V požarih v Turčiji je umrlo najmanj osem ljudi. Po navedbah strokovnjakov gre za najhujše požare v tej državi po več kot desetih letih. Po prvih ocenah so zajeli več kot 100.000 hektarjev površin.

Tudi v Rusiji vse bolj dramatično

Požarne razmere tudi v Rusiji dobivajo vse bolj dramatične razsežnosti. Oblasti poročajo o skupno 250 požarih, ki se raztezajo na skupno več kot treh milijonih hektarjev površin. Več tisoč gasilcev se jih trudi pogasiti 180 na skupno 1,3 hektarja, medtem ko preostali gorijo na težje dostopnih območjih in ne predstavljajo nevarnosti za ljudi.

Najhuje je prizadeta sibirska pokrajina Jakutija na severovzhodu države. Tam tako kot še v sedmih pokrajinah veljajo izredne razmere, se pa požar trenutno širi v smeri proti kraju Sangar in tamkajšnjim skladiščem nafte, je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax sporočila civilna zaščita.

Agencija Tass medtem poroča, da je v pokrajini Krasnojarsk že skoraj 400 naselij zavitih v dim.

Rusiji grozi najhujša požarna katastrofa v tem stoletju. Od začetka leta je namreč po podatkih okoljevarstvene organizacije Greenpeace pogorelo že 14,3 milijona hektarjev površin. Največ površin do zdaj je ogenj uničil leta 2012, in sicer 16 milijonov hektarjev.

Strokovnjak Greenpeacea za gozdove Aleksej Jarošenko dogajanje povezuje s podnebnimi spremembami. "Obdobje nevarnosti za gozdne požare se daljša, suše so pogostejše in intenzivnejše," je dejal in kritiziral pomanjkanje ustrezne zakonodaje, sredstev in osebja za zaščito gozdov.