Kot izhaja iz danes objavljenega poročila Programa ZN-a za okolje (UNEP) o vrzelih v emisijah toplogrednih plinov, bo prihodnje desetletje ključnega pomena v boju proti podnebnim spremembam, sicer bo kakršno koli upanje za omejitev segrevanja po svetu na 1,5 stopinje Celzija izgubljeno.

Trenutni tempo podnebnih ukrepov bi lahko privedel do dviga temperature na svetu za 3,1 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo še v tem stoletju. Če bi države uresničile trenutne obljube o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, pa bi se temperatura na svetu dvignila za 2,6 stopinje Celzija, kar je glede na ugotovitve poročila še vedno "uničujoč scenarij za človeštvo".

"Ljudje po svetu plačujejo strašno ceno"

Scenarij 1,5 stopinje Celzija, h kateremu so se države zavezale v pariškem podnebnem sporazumu iz leta 2015, je sicer po navedbah UNEP-a "tehnično še vedno izvedljiv", a le na račun obsežnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2035 predvsem od fosilnih goriv. Kot izhaja iz poročila, bi morali do leta 2030 te emisije zmanjšati za 42 odstotkov, do leta 2035 pa za 57 odstotkov.

"Ali bodo voditelji premostili vrzel v emisijah ali pa bomo strmoglavo padli v podnebno katastrofo, pri čemer bodo najbolj trpeli najrevnejši in najranljivejši. Ljudje po svetu plačujejo strašno ceno," je izsledke poročila komentiral generalni sekretar ZN-a Guterres.

Po njegovih besedah bodo morale predvsem države iz skupine najbolj razvitih gospodarstev na svetu oziroma skupine G20 pokazati veliko več ambicij v svojih zavezah glede zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida, ki jih morajo države posodobiti in izboljšati do začetka leta 2025.

Za polovico izpustov odgovorne tri države

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je bilo namreč v letu 2023 za skoraj 80 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov odgovornih 20 največjih svetovnih gospodarstev.

Kot navaja poročilo, pa so tri države lani ustvarile približno polovico vseh svetovnih emisij ogljikovega dioksida, Kitajska 30 odstotkov, ZDA 11 odstotkov in Indija osem odstotkov.

Poziv k ukrepanju prihaja manj kot tri tedne pred začetkom podnebne konference ZN-a v Bakuju v Azerbajdžanu. Obenem sledi nizu uničujočih ekstremnih vremenskih dogodkov v zadnjem letu, ki naj bi bilo tudi najbolj vroče v zgodovini.