"Če bomo še naprej prelagali ključne ukrepe, ki so potrebni, mislim, da se približujemo katastrofalnim razmeram, kot kažeta dva zadnja temperaturna rekorda," je dejal Guterres. Pri tem je mislil na rekorda, postavljena v ponedeljek in torek.

Povprečna svetovna temperatura zraka v torek je bila 17,18 stopinje Celzija, s čimer je bil presežen ponedeljkov rekord, ki je znašal 17,01 stopinje. Tudi v sredo je bila ta temperatura 17,18 stopinje. Gre za podatke, ki so jih zbrali ameriški Nacionalni centri za okoljske napovedi (NCEP).

Ameriška Nacionalna uprava za oceane in atmosfero (NOAA), katere podatki veljajo za standard na področju podnebnih podatkov, je medtem po poročanju Guardiana sporočila, da neuradnih številk ne more potrditi. NOAA svetovne temperature spremlja na mesečni in letni ravni, ne na dnevni.

Dodali pa so, da je svet v "toplem obdobju zaradi podnebnih sprememb" in da zaradi pojava El Niño in poletnih razmer opažajo rekordno visoke temperature površja v številnih krajih po svetu.

Znanstveniki se strinjajo, da podnebne spremembe prehajajo v neznano polje in da bo zaradi globalnega segrevanja, ki ga povzroča človek, v povezavi s pojavom El Niño še več rekordno visokih temperatur. Zadnji večji El Niño je bil leta 2016, ki ostaja najtoplejše leto, odkar se merijo podatki.

Raziskovalka Karstein Haustein z Univerze v Leipzigu je dejala, da je mogoče, da bo letošnji julij najtoplejši v zadnjih 120.000 letih.

V več delih sveta se spopadajo z vročinskimi valovi, v četrtek pa je EU-jeva agencija za nadzor podnebja sporočila, da je bil prejšnji mesec najbolj vroč junij doslej.

Eden največjih dejavnikov, ki povzročajo vročinske rekorde, je izjemno mila zima na Antarktiki. Deli te celine in bližnjega oceana so bili za od 10 do 20 stopinj Celzija toplejši od povprečja med letoma 1979 in 2000.