Hidroelektrarna Solkan je bila zaradi nizkega vodostaja Soče ob letošnji katastrofalni suši za skoraj teden dni ustavljena že konec julija, in sicer je bila to prvo ustavitev po letu 2003. Spet so jo zagnali na začetku avgusta, kar je omogočil povečan pretok Soče zaradi padavin predvsem na območju Bovca, po upadu vodostaja pa je bilo njeno obratovanje spet ustavljeno teden dni pozneje.

Pretekli petek so jo vnovič zagnali, že takrat pa so v Soških elektrarnah, ki so del skupine Holdinga Slovenske elektrarne, znova navedli, da bodo delovanje agregatov elektrarne prilagajali razpoložljivemu pretoku reke Soče.

Znanstvena stroka proti gradnji hidroelektrarne Mokrice

Številni znanstveniki s širšega področja naravoslovja vlado pozivajo, naj razveljavi odločbo o prevladi javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave v povezavi z izgradnjo hidroelektrarne Mokrice. "Prosimo za strokovno in pravno dosledni ponovni razmislek o (ne)smiselnosti posega v naravo na sotočju Save, Krke in Sotle," so zapisali.

"Menimo, da vlada pri odločanju ni upoštevala zakonskega določila, da naravnih, še posebno vodnih virov ni dovoljeno poslabšati ali uničiti, če obstajajo druge manj škodljive možnosti," so podpisniki zapisali v javnem pozivu.

Prepričani so, da "takšna drža ni v interesu državljank in državljanov Slovenije in je tudi v velikem nasprotju z interesom prihodnjih generacij". Vse generacije so bile, so in bodo odvisne od narave, njenih virov in sadov, so poudarili v pozivu.

Pri odločitvah o poslabšanju in uničenju narave, kot so poudarili podpisniki poziva, ne smejo prevladati kratkoročni politični in/ali kapitalski interesi, ampak naj bo to vizija razvoja Slovenije za naslednje generacije. "Treba je opraviti strokoven in razumen razmislek, vključno z javno razpravo – o zapuščini že omejenih naravnih virov zanamcem," menijo.

Kot so zapisali, je javna korist energetike, ki jo podpirajo tudi naravoslovci in naravovarstveniki, zanesljiva oskrba z električno energijo, razogljičenje, stabilnost elektroenergetskega sistema, sprejemljiva stopnja uvozne odvisnosti in doseganje deleža ohranjene narave, ki omogoča obnovljivost virov energije v Sloveniji.

Podpisniki menijo, da prevlada javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave in presoja boljših rešitev na državni ravni ni bila opravljena, saj ti postopki niso bili izvedeni v dejanskem procesu sprejemanja akcijskega načrta za obnovljive vire energije ali v okviru celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Slednji izgradnje velikih hidroelektrarn do leta 2030 ne predvideva, so poudarili.

Sodišče EU je po njihovih navedbah zapisalo, da je treba neobstoj boljših rešitev za naravo dokazati, kar vlada v odločitvi za gradnjo hidroelektrarne (HE) Mokrice po njihovem mnenju ni storila zadovoljivo na ravni celotne Slovenije, zato nastajajo nepotrebni spori in zamude.
Podpisniki podpirajo pospešen začetek gradnje drugega bloka krške jedrske elektrarne. "Ko bo ta blok začel delovati, predvidoma okoli leta 2035, bo električne energije v Sloveniji dovolj in bo Slovenija po strateških predvidevanjih postala celo izvoznica električne energije. Jedrske elektrarne so proizvodne enote, ki imajo zelo majhen ogljični in biodiverzitetni odtis," so zapisali in dodali, da hidroelektrarne v primeru drugega bloka jedrske elektrarne ne bodo potrebne.

Drugi ključni energetski potencial v Sloveniji vidijo v sončnih elektrarnah vseh velikosti.
Pod poziv so se podpisali Tamara Lah Turnšek, Darja Stanič, Al Vrezec, Miloš Bartol, Danilo Bevk, Anton Brancelj, Nadja Cetinski, Lucija Čok, Marina Dermastia, Irena Dolinšek, Tina Eleršek, Igor Emri, Matjaž Gams, Nina Gunde-Cimerman, Ion Gutierrez, Franc Habe, She Hawk, Janja Honek, Marjana Hönigsfeld Adamič, Milena Horvat, Rok Janža, Branka Javornik, Zofija Klemen-Krek, Spomenka Kobe, Radovan Komel, Gorazd Kosi, Matjaž Kuntner, Peter Kumer, Tamara Lah, Ljerka Lah, Tom Levanič, Ana Lokovšek, Nataša Mehle, Miha Mikelj, Nataša Mori, Cecil Muelenberg, Žiga Ogorelec, Miha Pavšič, Polona Pengal.

Prav tako so podpise prispevali Barbara Piškur, Jaka Razinger, Antonija Stanič, Uroš Janez Stanič, Gabrijela Biserka Stertel, Nataša Stritih Peljhan, Simona Sušnik Bajec, Miha Toman, Peter Trontelj, Tom Turk, Timotej Turk Dermastia, Maruša Verbič Koprivšek, Maša Zupančič in Alenka Žunič Kosi.