Nezmožnost zajezitve tujerodnih vrst nas letno stane vsaj 400 milijard dolarjev (372 milijard evrov) v škodah in izgubljenem dobičku, so izračunali pri ZN-u.

Od vodne hijacinte, ki duši Viktorijino jezero v vzhodni Afriki, podgan in rjavih kač, ki iztrebijo ptičje vrste v Pacifiku, do komarjev, ki nove regije izpostavijo virusu zika, rumeni mrzlici, dengi in drugim boleznim ... Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost (IPBES) pri ZN-u je v poročilu popisala več kot 37.000 tako imenovanih tujerodnih vrst, ki so se ukoreninile daleč stran od izvornih krajev.

Kot so poudarili, število tujerodnih rastlin strmo narašča skupaj z računom za škodo. Ta se v povprečju od leta 1970 povečuje za štirikrat na desetletje.

Gospodarska ekspanzija, rast prebivalstva in podnebne spremembe bodo po oceni IPBES še pospešile pogostost in obseg invazivnih vrst. To težavo v svojih zakonodajah omenja le 17 odstotkov držav, so poudarili.

Zemlja v antropocenu

Ko se tujerodne vrste naključno ali namerno znajdejo na drugem koncu sveta, krivdo nosi človek. Kot so poudarili znanstveniki, je pospešeno širjenje tujerodnih vrst trden dokaz, kako radikalno je širjenje človeške aktivnosti poseglo v naravne sisteme. Zemljo smo tako premaknili v novo geološko dobo – antropocen, so zapisali.

Vodno hijacinto, ki je v nekem trenutku prekrivala 90 odstotkov površine Viktorijinega jezera, ob čemer je hromila promet in dušila vodno življenje, naj bi v času kolonializma v Afriko kot okrasno vrtno rastlino prinesli Belgijci.

Angleži so v 19. stoletju na Novo Zelandijo prinesli zajce za lov in hrano. Ko so se preveč namnožili, so želeli problem reševati s podlasicami, a so se te lotile lažjega plena, zaradi česar je močno upadla številčnost mladičev kivija in kljunača.

Še pogosteje se tujerodne vrste širijo naključno s tovornimi ladjami, zabojniki ali pa turističnimi kovčki, izpostavljajo v ZN-u. Sredozemsko morje je polno tujerodnih rib in rastlin, kot so velike plamenke in alge ubijalke, ki so prišle iz Rdečega morja preko Sueškega prekopa.

Morilski sršeni, ki lahko z enim samim napadom uničijo celotne čebelje kolonije, naj bi kot slepi potniki v tovoru prispeli v ZDA iz Azije.

Predvsem zaradi velikega obsega trgovine imata Evropa in Severna Amerika po oceni ZN-a največjo koncentracijo tujerodnih vrst na svetu. Po ugotovitvah znanstvenikov so invazivne vrste pomemben vzrok pri 60 odstotkih vseh zaznanih izumrtij rastlin ali živali. Ob izgubi habitatov, globalnem segrevanju in onesnaževanju je to glavni dejavnik za izumrtja, so opozorili.