Antarktiko obiščejo ladje iz skupno 1500 pristanišč po svetu. "Te ladje potujejo po vsem svetu," je za BBC pojasnila vodja raziskave Arlie McCarthy iz univerze v Cambridgeu. "To pomeni, da je potencialnih virov za invazivne vrste praktično neomejeno."

Kot je razložila, lahko take tuje vrste popolnoma spremenijo ekosistem: "Lahko ustvarijo popolnoma novo življenjsko okolje, v katerem veličastne vrste z Antarktike težje najdejo svoje mesto."

Raziskava poudarja potrebo po strožjih ukrepih, da bi zagotovili, da ladje ne prevažajo vrst, ki bi lahko posegle v krhki življenjski prostor Antarktike.

Raziskovalna ekipa je s pomočjo satelitskih podatkov in mednarodnih ladijskih podatkovnih baz ocenila težo prometa na Antarktiki kot tudi, od kod ta plovila prihajajo. "Kar nas je res presenetilo, je, da nimajo enega domačega pristanišča, kamor se vračajo," je povedala McCarthyjeva.

Vsaka morska vrsta, ki se lahko oprime trupa ladje in preživi potovanje na Antarktiko, lahko predstavlja grožnjo. Še posebej veliko skrbi povzročajo školjke, rakovice in alge, ker se dobesedno prilepijo na ladjo. Klapavice lahko preživijo tudi v polarnih vodah in se širijo hitro, s čimer ogrožajo rastlinstvo in živalstvo morskega dna.

Ker delujejo kot filtratorji vode, spreminjajo prehranjevalno verigo morja in kemično sestavo vode. "To je zadnji kraj na svetu, kjer nimamo morskih invazivnih vrst. Zato imamo še vedno priložnost, da ga zaščitimo," meni McCarthyjeva.

Turizem – rastoča panoga

Po navedbah profesorja Davida Aldridgea z univerze v Cambridgeu so bile avtohtone vrste z Antarktike zadnjih 15–30 milijonov let izolirane, prav zaradi tega invazivne vrste predstavljajo eno največjih groženj biotski raznolikosti območja, možnosti, da se avtohtona, endemitska vrsta izgubi, pa so precej večje.

Turizem je na Antarktiki reguliran – turistične ladje se morajo držati strogih protokolov, a kljub temu turizem predstavlja že 67 odstotkov vseh obiskov lokacij po Antarktiki. Z 21 odstotki sledijo raziskovalna plovila, s sedmimi pa ribiška.

V sezoni 2019/20 je najjužnejšo celino obiskalo več kot 70.000 ljudi. In čeprav je turizem zaradi pandemije malce zastal, številka vztrajno raste, vse odkar so v 50. letih prejšnjega stoletja celino obiskali prvi turisti iz Čila in Argentine.

"Kamor koli te ladje gredo, opažamo človeški vpliv na okolje, pa naj gre za odplake, onesnaževanje, trke z živalmi ali pa hrup," razlaga McCarthyjeva.

Pozivi k strožjim ukrepom

Profesor Lloyd Peck iz Britanske organizacije za raziskovanje Antarktike (BAS) meni, da ima turizem tako pozitivne kot negativne posledice.

"Turistične ladje predstavljajo velik delež obiskov in lahko zato vnesejo več nedomorodnih vrst. A agencije, ki ture izvajajo, izjemno zanima okolje in so zelo previdne, njihov protokol pa je strog," je poudaril.

BAS poziva še k večji opreznosti in dodatnim varnostnim ukrepom, da bi zaščitili vode Antarktike, med drugim rednejše čiščenje ladij in pregledovanje ladijskih trupov s kamerami.