Rdeče korale so priljubljene predvsem zaradi dragocenega nakita. Foto: EPA
Rdeče korale so priljubljene predvsem zaradi dragocenega nakita. Foto: EPA
Slon
V Laosu se je populacija slonov zmanjšala na le še tisoč v divjini in 560 v ujetništvu, kar pomeni, da je nezakonita trgovina, predvsem v Aziji, največjo kopensko žival skoraj povsem izkoreninila. Foto: EPA
Slonovina
V Vietnamu obstajajo nezakonite prodajalne z izdelki iz slonovine. Predmeti dosegajo ceno tudi sto dolarjev, največ kupcev pa prihaja s Kitajske, Tajske, Japonske in Evrope. Foto: EPA

Med ogroženimi so tudi mnogi najbližji sorodniki človeka. A medtem ko gre človeštvu glede razmnoževanja (preveč) dobro, saj bi lahko že prihodnje leto prišli do številke sedem milijard, so živali, tudi primati, ki so človeku najbolj podobni, v povsem drugačnem položaju.

Izmed 630 vrst več kot 300 grozi izumrtje, razlogi zanj pa so uničevanje deževnega gozda, onesnaževanje in predvsem nezakonita trgovina z dragocenimi živalskimi deli, pereča težava, o kateri že nekaj dni razpravljajo udeleženci iz 175 držav, ki so podpisali Konvencijo Združenih narodov o zaščiti ogroženih vrst (CITES).

A čeprav je trgovina z živalskimi deli tretja najbolj donosna nezakonita trgovina na svetu, takoj za preprodajo mamil in orožja, in letno "obrne" kar 10 milijard ameriških dolarjev, sodelujočim ne gre prav dobro.

Juha iz plavuti več vredna kot živa žival
Države - za uvrstitev na seznam ogroženih vrst je potrebna dvotretjinska večina sodelujočih - so se uspele dogovoriti za zaščito le ene vrste morskega psa. Predvsem azijske države namreč veliko denarja služijo s pripravo prestižne juhe, pripravljene iz plavuti morskega psa, katere skodelica lahko doseže tudi ceno sto ameriških dolarjev. Sama plavut stane okoli 1.300 dolarjev, samo Hongkong pa letno uvozi kar za 10 milijonov kilogramov mesa morskega psa. A kriki okoljevarstvenikov so znova naleteli na gluha ušesa.

CITES ni uspel zaščititi niti modroplavutega tuna, iz katerega na Japonskem pripravljajo tradicionalni suši, nezaščitene pa so ostale tudi dragocene rdeče in rožnate korale, ki jih uporabljajo predvsem za dragocen nakit. Za to potezo, s katero bi omejili trgovino z 31 ogroženimi vrstami koral, so si prizadevali predvsem v ZDA in Evropski uniji.

Rjovenje v samoti
Majhno zmago so okoljevarstveniki dosegli pri izdelkih iz slona, saj delegati niso ugodili prošnji Zambije in Tanzanije, da bi nekoliko sprostili omejitve s slonovino. Razpravljali bodo sicer tudi o zaščiti tigrov. Še pred 20 leti jih je v Aziji živelo 100.000, zdaj pa se jih je v naravnem okolju ohranilo le še 3.200. To pomeni, da jih že zdaj v ujetništvu živi več kot v naravnem okolju, zato se je ta mogočna žival znašla na robu preživetja. "Kritična" je tudi populacija nosorogov in severnih medvedov.

Številke govorijo same zase
Tudi sicer znanstveniki opozarjajo, da je čas za "rdeči alarm", saj so prepoznali kar 17.000 ogroženih vrst, kar pomeni veliko grožnjo biotski raznolikosti. Na robu preživetja so tudi dvoživke, saj je ogrožena skoraj tretjina vrst. Med 5.490 različnimi predstavniki sesalcev, ki živijo na svetu, jih je 79 v divjini že izumrlo, 188 jih je kritično ogroženih, 449 ogroženih, 505 pa ranljivih. Stanje je kritično tudi pri plazilcih, saj so na seznam vrst, pri katerih se število predstavnikov zmanjšuje, letos dodali 293 vrst, kar pomeni, da je ogroženih že 1.677 vrst.

"Soočamo se s stalnim in vse večjim izumiranjem vrst, ki ga ne moremo sprejeti z besedami, da gre le za žalostno resnico, proti kateri se ne da storiti ničesar. Zmanjševanje biotske raznolikosti je pomembno opozorilo za splošno zdravje našega planeta. Ta trend moramo ustaviti," je dejal okoljevarstvenik Mark Wright.

A pri tem ne gre le za živali, nič bolje se ne godi rastlinam. "Rdeči" seznam po novem vsebuje kar 12.151 rastlinskih vrst, med njimi je tudi "kraljica Andov", rastlina, ki raste visoko v Peruju in Boliviji in požene seme le vsakih 80 let. Zanjo bi bila lahko usodna kombinacija podnebnih sprememb in neograjene živine, ki se pase z njo.

Vse te številke so pripeljale k domnevi, da bi lahko do konca stoletja z obličja zemlje izginila kar polovica vseh živalskih in rastlinskih vrst. Zastrašujoče? Nedvomno.

Medmrežje - ko trgovanje postane lažje
Okoljevarstveniki pa so na konferenci v Dohi opozorili tudi na še en vidik, ki je v zadnjih letih veliko pripomogel k izginjanju vrst in porastu nezakonite trgovine - svetovni splet. Splet je namreč olajšal in pospešil trgovino z rogovi nosorogov, tigrovo kožo, eksotičnimi pticami in kostmi, kačami, levjimi mladiči in slonovino ter postal celo odločilni dejavnik v svetovni preprodaji z zaščitenimi vrstami.

Raziskava je namreč pokazala, da je več tisoč cenjenih primerkov prodanih prek dražbenih strani, v klepetalnicah in prek tajnih oglasov. Takšne primere so zaznali predvsem v ZDA, ti posli pa se dogajajo tudi v Evropi, Rusiji, Avstraliji in na Kitajskem. "Svetovni splet ne pozna meja, s tem pa povzroča nove in nove težave pri obvladovanju tega vprašanja," so dejali pri Mednarodnem skladu za zaščito živali.