Poškodbe, ki jih je občina zaznala na črnuškem mostu in preostalih, so praktično neznatne, je ocenil župan Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković, ob tem pa bodo letos naredili še redni petletni nadzor nad vsemi mostovi. Opozoril pa je, da je v občini Medvode zaprt plinovod, za katerega še preverjajo, kdaj bo znova začel delovati. Župan si ne zna predstavljati, kaj bi bilo, če bi se tako katastrofalne ujme zgodile v hladnejših mesecih in bi ljudje ostali še brez ogrevanja.

Vodja ljubljanskega oddelka za zaščito in reševanje Robert Kus je navedel, da je bil pretok Gradaščice v petek izmerjen pri 157 kubičnih metrih na sekundo, kar je skoraj toliko kot leta 2010, ko je Ljubljana utrpela večje poplave. Tokrat so naselja Vič, Kosovo polje, Sibirijo in Rožno dolino pred vodo obvarovali protipoplavni ukrepi.

Sorodna novica Osrednjeslovenska regija: Sava poplavljala tudi v Ljubljani, v Mengšu evakuacija vrtca

Glede teh je Janković ocenil, da so po letu 2010 skupaj stali približno 48 milijonov evrov. V primeru, da ne bi bili uvedeni, pa bi bil strošek odpravljanja posledic poplav za posameznike, lokalno skupnost, zavarovalnice in državo vsaj stokrat večji, meni.

Izvedeni ukrepi

Država je po njegovih besedah za protipoplavne ukrepe v Malem grabnu in na Gradaščici dobila nekaj čez 30 milijonov evrov evropskih sredstev. "Bila bi tragedija, če se ti projekti ne bi končali v predpisanem roku in bi ta sredstva zapadla," je dejal. Prepričan pa je, da bo Evropska unija ob zadnjih dogodkih dovolila podaljšanje roka in se bodo ti projekti lahko končali.

V prihodnjih petih letih se bo občina lotila še prenove Ljubljanice, vrednost Janković ocenjuje na 55 milijonov evrov. V projekt bo med drugim zajeto odstranjevanje mulja z dna Ljubljanice, ker je po njegovih besedah pomembno, saj se Ljubljanica ob rekordnem pretoku reke Save, ki so ga tokrat namerili pri kar 2300 kubičnih metrih na sekundo, nima kam izteči. Da bi se izognili njenemu in razlivanju njenih pritokov, jo je zato nujno treba poglobiti in tako povečati njeno prostornino.

Pomagali bodo drugim občinam

Občina pa je vsaj v znesku 14 milijonov evrov nase prevzela del bremena, ki bi ga morala za protipoplavne ukrepe nositi država, je poudaril Janković. Po tokratni ujmi pa je prepričan, da morajo imeti prednost pri delitvi državnih sredstev kraji, ki so jih poplave bolj prizadele.
Ljubljana bo svojim občanom in preostalim občinam brezplačno nudila tudi storitev predelave kosovnih odpadkov, tudi če niso članice regijskega centra za ravnanje z odpadki RCERO Ljubljana, pri čemer se morajo le predhodno najaviti. "V tem času ni prostora za dobičkarstvo, kajti razmere so takšne, da je treba pomagati," je dodal. Vsaki občini, ki je utrpela večjo škodo, pa je obljubil tudi pomoč ljubljanskih gasilcev, če bodo zanjo zaprosile.

Poplavljenih približno 90 objektov

Ljubljanski gasilci so sicer imeli še največ dela na območju Tacna in Broda, kjer so evakuirali 55 ljudi, poplavljenih pa je bilo 90 objektov. Na območju Sneberij so evakuirali 29 ljudi, je povedal vodja izmene Gasilske brigade Ljubljana Jure Dolinar. Dodal je, da so imeli gasilci največ dela z objekti v sektorju vzhod, kjer jih je bilo skupaj poplavljenih 100.

Janković je ob priložnosti spomnil še na načrtovano drugo izpostavo ljubljanske gasilske brigade na Barjanski cesti, kamor bo preseljen del brigade, število zaposlenih pa se ne bo povečalo s trenutnih 150. Njena vloga bo skrajšati izvozni čas na južnem delu prestolnice za od pet do osem minut. Občina sicer še vedno čaka na gradbeno dovoljenje za gradnjo objekta.

Polutnik: Kanal C0 ni utrpel nobenih poškodb na kanalizaciji

Direktor javnega podjetja Voka Snaga David Polutnik pa je poudaril, da povezovalni kanalizacijski kanal C0 med poplavami ni utrpel nobenih poškodb niti na kanalizaciji niti na vodovodnem sistemu, saj je v zgornjem delu od reke Save odmaknjen, v spodnjem delu pa je betoniran prav za preprečitev poškodb ob tovrstnih dogodkih. Kanal C0 je sicer tarča kritik, saj naj bi zaradi gradnje nad vodonosnikom ogrožal življenja prebivalcev in ekosistema. V namen preiskave projekta je stranka SDS ustanovila tudi parlamentarno preiskovalno komisijo, ki bo delo začela jeseni.