Vlada je 25. marca odločila, da bo z družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG) sklenila dodatek k pogodbi o upravljanju državnih gozdov. Dodatek spreminja upravljanje tistega dela državnih gozdov, ki so se razrasli čez zemljišča, ki so v občinskih prostorskih aktih zapisana kot kmetijska. SiDG bi bil tako po novem zavezan, da na kmetijskih zemljiščih izvaja krčenje gozda v kmetijske namene, a pod pogojem, da Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) izda dovoljenje za sečnjo. Po pojasnilu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v Sloveniji namreč primanjkuje kmetijskih zemljišč za večjo pridelavo hrane, zato bi se s posekom zaraščenih površin spodbujala večja samooskrba s hrano.

Gozd v Sloveniji pokriva 58 odstotkov ozemlja, v državni lasti je 21 odstotkov gozdov. Javnost je precej razburila ocena, da bi SiDG na podlagi vladne odločitve lahko izsekal kar 60.000 hektarjev oziroma četrtino državnih gozdov, kar bi predstavljalo kar pet odstotkov slovenskega gozda. Po naših informacijah ta ocena ne drži, kolikšen delež državnih gozdov leži na kmetijskih površinah, pa pravzaprav ni znano. Pri čemer pa ni jasno, zakaj bi MKGP želel redčiti državne gozdove za zagotavljanje večje samooskrbe, če niti ne razpolaga s tem podatkom. Največja težava naj bi bila v tem, da metodologije za izračun tovrstnih površin ni, da podatek primankuje pa je razvidno tudi iz odgovorov MKGP-ja, Zavoda za gozdove in SiDG-ja.

V Sloveniji skupno 60.000 hektarjev gozdov, ki so na kmetijskih zemljiščih

Kmetijski minister Jože Podgoršek je danes dejal, da imamo v Sloveniji približno 60.000 hektarjev površin ne glede na lastništvo, ki so po dejanski rabi gozdovi, po namenski pa kmetijska zemljišča, je poročal STA. Kot je dodal, da si na ministrstvu želijo, da bi se nekatera zemljišča, ki so po dejanski rabi že gozdna, po namenski pa še vedno kmetijska, vrnila nazaj v kmetijsko rabo, ob tem pa znova zavrnil obtožbe, da želijo posekati kar četrtino državnih gozdov. Namen dodatka k pogodbi pa naj bi bila izenačitev pogojev krčenja gozda na državnih in zasebnih zemljiščih. "Pri zasebnih lastnikih takih zemljišč je vračanje zemljišč v kmetijsko rabo že mogoče, pri čemer je edini pogoj pridobitev soglasja zavoda za gozdove o uvedbi krčitve," je dejal.

Ob tem je znova pojasnil, da se bo posek državnih gozdov zgodil zgolj v primeru, če se bo pojavil potencialni zakupnik, ki bi zemljišča, ki so po občinskih prostorskih načrtih kmetijska, a so že zaraščena, obdeloval za kmetijsko rabo, obenem pa bo moral soglasje o krčenju podati tudi zavod za gozdove. "Ta običajno poda soglasje o taki krčitvi. Edina ovira je, če so se na teh površinah že vzpostavili nekateri varovalni elementi gozda," je poudaril Podgoršek. Kot je še dodal, pričakuje, da bo glede na zanimanje takšnih zemljišč, ki se bodo v prihodnjih 10 letih vrnila v kmetijsko rabo, morda nekaj 1000 hektarjev, je še poročal STA.

ZGS: Krčenje gozda na kmetijskih območjih skoraj vedno odobreno

Iz ZGS-ja so sporočili, da je po njihovih izračunih "površina možnih krčitev bistveno manjša od površine, ki se pojavlja v javnosti". Obenem pa so dodali, da so krčenja gozda v kmetijske namene na območjih, ki so po občinskih prostorskih načrtih navedena kot kmetijska, skoraj vedno odobrena, razen redkih izjem. Na ZGS-ju sicer v pripravo vladnega gradiva niso bili vključeni, prav tako od MKGP-ja niso prejeli lokacij in obsega predvidenih površin.

Na ZGS-ju so še dodali, da razumejo prizadevanja MKGP-ja za izboljšanje prehranske samooskrbe Slovenije in da bodo glede na strokovno ustreznost sodelovali pri doseganju tega cilja. "Ob večjem zmanjšanju površine gozdov pa na Zavodu za gozdove Slovenije opozarjamo na zaveze in obveznosti Slovenije do EU-ja, glede ohranjanja biotske pestrosti in zagotavljanja ponorov ogljika (uredba LULUCF)."

Na SiDG-ju nimajo podatkov o tem, koliko gozda bi lahko izsekali

Še pred izjavo kmetijskega ministra smo na SiDG naslovili vprašanje, kolikšen delež državnih gozdov leži na zemljiščih, ki so opredeljena kot kmetijska. Odgovorili so, da teh podatkov nimajo. Ker naj bi bile evidence med dejanskim stanjem teh zemljišč v naravi in namensko rabo pomanjkljive, smo SiDG vprašali, kako bo nad sečnjo torej potekal nadzor.

"V družbi SiDG se zavezujemo, da bomo vse vloge z izraženim interesom za širitev kmetijskih zemljišč obravnavali in da bomo po opravljeni strokovni presoji (…) podali vlogo za izdajo dovoljenja za krčitev gozda na Zavod za gozdove Slovenije. Šele po pridobitvi odločbe bo SiDG izvedel sečnjo in spravilo lesa. Pri izvajanju del bomo upoštevali vsa določila, navedena v izreku odločbe o krčitvi gozda v kmetijske namene," so zapisali. A kot rečeno, so od ZGS-ja krčenja gozda na območjih, ki so po občinskih prostorskih načrtih navedena kot kmetijska, skoraj vedno odobrena. V SiDG-ju pa ob tem dodajajo, da bodo nadzor nad tem, ali krčenja potekajo v skladu z navodili, izvedli sami. Nadzor nad izvedbo del glede na vsebino odločbe ZGS-ja, ki določa obseg in način krčenja, pa bo izvajal ZGS.

Na SiDG-ju so sicer še dodali, da bodo sečnjo izvajali zunanji izvajalci ali pa SiDG-jeve ekipe gozdne proizvodnje. Krčenje pa bo, "kot vedno", potekalo v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, ki jih izdela ZGS in sprejme MKGP, vsako vlogo za krčenje pa bodo presojali individualno, na podlagi terenskih ogledov in v skladu z veljavno zakonodajo.

"Gre za odločitev, ki je bila sprejeta tudi zaradi spodbujanja kmetovanja in višanja samooskrbe Slovenije, kar je v teh časih, s katerimi se soočamo, vse bolj pomembno. S tem lahko pridobimo dodatna kmetijska zemljišča, kar je izredno pomembno. Kot minister poudarjam, da je nacionalna prehranska varnost moja prva skrb," je v izjavi, v petek objavljeni na spletu, zapisal kmetijski minister Podgoršek.

Za dvig prehranske samooskrbe se ne "brije" gozdnih površin kar vse povprek

Na odločitev vlade o krčenju državnih gozdov na kmetijskih zemljiščih so se kritično odzvale nekatere nevladne organizacije – CIPRA, Focus, Umanotera in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS). Kot opozarjajo, interes kmetov in lokalnih skupnosti za kmetovanje na trenutno zaraščenih območjih še ni bil izražen, prav tako ni znana primernost teh zemljišč za kmetovanje. "Vlada se pri zadolžitvi ministra Podgorška za podpis pogodbe ne ozira na izražen interes kmetov in lokalne skupnosti za obdelovanje teh zemljišč, temveč SiDG-ju nalaga krčenje gozda na vseh zemljiščih, ki so po trenutni namenski rabi v občinskih prostorskih aktih kmetijska zemljišča. Torej ne samo na tistih, kjer bi bil pogojno in v prihodnosti izražen interes za obdelovanje," opozarjajo.

Kot dodajajo, je odprava zaraščanja zemljišč za povečanje samooskrbe sicer lahko smiselna, a ne za vsako ceno. "Za dvig prehranske samooskrbe se ne "brije" tovrstnih površin kar vse povprek, brez evidentiranih želja po kmetovanju na teh površinah. Veliko bolje se je osredotočiti na zemljišča, ki so v zgodnejših fazah zaraščanja in jih je v Sloveniji veliko. Te površine so očitno primernejše za kmetovanje, zato so bile tudi opuščene pozneje. Poleg tega je strošek ponovne vzpostavitve kmetovanja na teh površinah bistveno manjši od tistih, kjer območja že prerašča gozd. Če želi vlada zares povečati samooskrbo, je to edino logično sosledje," je poudaril Tomaž Mihelič iz DOPPS-a.

Po podatkih poročila Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za leto 2019 naj bi bilo namreč razvidno, da sklad že razpolaga s približno 8600 hektarji zemljišč, ki so po dejanski rabi kmetijska in so porasla z grmovjem, gozdnim drevjem ali pa so v zaraščanju. Za dvig samooskrbe bi bilo treba najprej urediti ta zemljišča za kmetovanje, a že zanje od kmetov in lokalnih skupnosti za zdaj ni bilo izkazanega interesa, dodajajo nevladne organizacije.

Hkrati opozarjajo, da so zemljišča, ki se v Sloveniji zaraščajo, manj primerna za kmetijstvo. Običajno naj bi šlo za odročnejša zemljišča z velikimi nakloni na hribovitih območjih. Medtem ko se najbolj kakovostna ravninska kmetijska zemljišča v Sloveniji še vedno zazidavajo in asfaltirajo. "Absurdno je, da vladajoča politika vedno igra na argument dviga prehranske samooskrbe, ko hoče krčiti gozd, ko pa na najbolj kakovostnih kmetijskih zemljiščih rastejo lakirnice avtomobilov in diskontne trgovine, pa na ta argument pozabi," je opozorila Nina Tome iz Focusa.

Kot še poudarjajo v CIPRI, DOPPS-u, Focusu in Umanoteri, trenutno ni jasno, "za katera zemljišča sploh gre, kakšna je sestava in funkcija gozda na teh zemljiščih, kakšne bodo posledice krčenja na stanje gozdov na splošno, niti ni jasno, za kako kakovostna zemljišča gre z vidika kmetovanja in ali sploh obstaja interes za zakup vseh teh zemljišč". Zato vlado pozivajo, naj ustavi postopke, ki potekajo, ter odpre strokovno in široko javno razpravo. Pri čemer naj upošteva načelo, da se krči gozd zgolj tam, kjer krčenje lahko pomembno prispeva k dvigu samooskrbe s hrano. Obenem pa opominjajo, da je treba pri poseku upoštevati nujnost povečanja ponorov CO2 v gozdovih, določenih z resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije.