Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je dan po sprejetju resolucije o strategiji prostorskega razvoja Slovenije v državnem zboru predstavil njene ključne usmeritve. Z novo strategijo naj bi vzpostavili odgovornejši odnos do prostora, upoštevali tudi aktualne izzive s področja urbanizma, podnebnih sprememb, stanovanjske oskrbe, trajnostne mobilnosti, prehranske in energetske samooskrbe ter vpetosti v mednarodni prostor.

"Obljubili smo policentrični razvoj, širša mestna območja bomo povezovali v logično celoto, podeželju pa omogočili kakovostnejše ter dostopnejše javne storitve, v prostor bomo posegali kar se da premišljeno. Verjamem, da strategija pomeni prav to – skladen razvoj Slovenije in povezanost vseh prebivalcev," je poudaril minister.

Kot enega ključnih ciljev strategija postavlja kakovost življenja tako na podeželju kot v mestih. Brežan je ob tem omenil, da so v sodelovanju z urbanistično stroko in Skupnostjo občin Slovenije oblikovali tudi priporočila za vzpostavitev odloka o urejenosti naselij in krajev, da bi ohranili vizualno identiteto in kakovost bivanja.

Strategija omogoča umeščanje jedrskih objektov v prostor

Strategija omogoča tudi umeščanje drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško, česar zadnja veljavna strategija iz leta 2004 ni dopuščala. "Prehod iz starega na nov dokument pomeni, da lahko začnemo umeščati drugi blok jedrske elektrarne," je pojasnil Brežan. Omogoča pa tudi umeščanje manjših jedrskih reaktorjev v prostor. Strategija sicer ne določa natančne lokacije drugega bloka JEK-a. "Lokacija bo predmet drugih postopkov, strategija odpira vrata, da se ti postopki začnejo." Na drugi strani strategija ne dopušča gradenj hidroelektrarn na Muri.

"Strategija daje jasen poudarek javnemu potniškemu prometu, zato sproti prihajajoče pobude za novo načrtovanje drugih oblik prometa vedno premislimo," je dejala Lenča Humerca Šolar iz sektorja za strateški prostorski razvoj. "Poudarek bo na hitrejšem in intenzivnejšem razvoju javnega potniškega prometa, tako znotraj širših mestnih območij kot na daljše relacije." Kot je dodala, ne predvideva širjenja cestnega omrežja.

Sorodna novica Kako naj izbiramo med obnovljivimi viri in ohranjeno naravo?

Ali bo z novo strategijo umeščanje v prostor hitrejše?

Postopki umeščanja v prostor niso predmet nove strategije, je na novinarsko vprašanje glede prepočasnega umeščanja infrastrukture v prostor odgovoril minister Brežan. Umeščanje je namreč odvisno od prostorske in gradbene zakonodaje. "Menim, da bistven problem ni v postopku gradnje in umeščanja, temveč v nerešenih konfliktih, ki jih imamo v prostoru."

"Dodala bi, da bi dosledno spoštovanje zavez, ki jih sprejemamo v strategiji in v drugih dokumentih te države, zmanjšalo konflikte in posledično skrajšalo postopke priprave prostorskih aktov." Pojasnila je, da so trenutno v pripravi tudi novi regionalni prostorski načrti, ki naj bi bili končani do konca leta 2026. "S pripravo regionalnih prostorskih načrtov bi se morali nekateri prostorski konflikti oziroma nerešena razmerja v prostoru morala rešiti, s čimer bi se skrajšali tudi postopki izvedbenih prostorskih aktov."

Slovenija je majhna država, zato so pritiski na prostor vse bolj očitni

"Z resolucijo strategije prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050 smo opredelili smer in sprejeli zavezo skladnega in kakovostnega prostorskega razvoja v državi," je prepričana državna sekretarka Lenka Kavčič.

Strategija je identificirala ključne izzive, ki jih je treba na področju urejanja prostora čim hitreje urediti. "Med njimi vidimo neracionalno rabo prostora, problematiko neenakomerne in razpršene poselitve, suburbanizacijo, zmanjševanje naravne ohranjenosti in krajinske pestrosti ter vse bolj vidne in občutene vplive podnebnih sprememb."

Strategija pa po besedah Lenke Kavčič vključuje tudi orodja za ustavitev dosedanjih negativnih trendov. "Slovenija je majhna in prostorsko omejena država, zato so pritiski na prostor v luči napredka in razvoja vedno večji in bolj očitni." Čeprav prostor razumemo kot nekaj samoumevnega, gre za omejeno dobrino, ki je za državo in državljane neprecenljiva. "S prostorom in naravo bi morali znati umneje ravnati. Naš skupni cilj bi morala biti sprememba odnosa do prostora in narave, saj si zaslužimo kakovostno okolje." Le tako si bomo lahko oblikovati prostor na sodoben, skromen, odgovoren in trajnosten način, je sklenila Lenka Kavčič.