Po besedah klimatologinje se vsi letni časi ogrevajo in tega procesa ne moremo več ustaviti. Letošnja zima pa se nam po njenem mnenju zdi dolga predvsem zato, ker smo se sneženih zim odvadili. Količina padavin pozimi povsod po Sloveniji se je v zadnjih desetletjih namreč zmanjševala, je povedala Lučka Kajfež Bogataj.
Ocenila je, da je bila letošnja zima oz. njena druga polovica po sredini januarja izjemno snežena in povprečno hladna. "Presenečenje to ravno ni bilo, je pa resnično neobičajno, kar se je dogajalo konec marca. Ta mraz pa je res izjemen," je poudarila.
Ni enostavnih razlag
Klimatologinja pravi, da je vzroke takim presenečenjem težko preprosto razložiti, saj je mogočih več. V prvi vrsti gre za vremensko naravno spremenljivost, ki je v pomladnih mesecih izrazita, saj lahko sneži še aprila ali celo maja.
Drug razlog je po mnenju Lučke Kajfež Bogataj splošno kroženje zraka nad severno poloblo, ki je že nekaj časa spremenjeno, saj imamo opraviti s spremenjeno energijsko bilanco planeta. "Spremembe žal vodijo v povečano število ekstremnih vremenskih stanj. Podobno kot dobivamo poleti hkrati več suš in poplav, tako je tudi pozimi. Družba se bo morala privaditi tudi vremenskih stanj, ki si jih še nedavno nismo mogli predstavljati," je opozorila.

Manj arktičnega ledu, več snega
Lučka Kajfež Bogataj je pojasnila, da se nam zaradi ogrevanja poleti in jeseni stali bistveno več ledu na Arktiki. Morje je tako "odprto" in v zrak še jeseni pride bistveno več vlage kot nekoč. To pomeni bistveno več snežnih padavin v arktičnih in nasploh severnih predelih.
Več snega pomeni tudi možnost večjega ohlajanja zraka, ki leži nad temi območji in ko se te zračne mase premikajo na jug ali k nam, to občutimo pozimi kot res neobičajne ohladitve. Te pa tudi dežne pošiljke spremenijo v snežne, je še dodala.