Mestni občini Ljubljana manjka še 128 metrov, da sklene 12,1 kilometra dolg kanalizacijski kanal C0, ki naj bi odpadne vode iz občin Medvode in Vodice pripeljal do centralne čistilne naprave v Zalogu. Skupno naj bi bilo zaradi kanala C0 ukinjenih kar 6400 greznic, od tega 4500 na območju ljubljanske občine in 1900 greznic v občinah Vodice in Medvode, ki sta gorvodno od Ljubljane, zato imajo njune odplake vpliv tudi na kakovost vode v prestolnici.

Gradnja kanalizacije v Ljubljani, Medvodah in Vodicah poteka v okviru projekta Čisto zate, katerega del je tudi izgradnja povezovalnega kanala C0. Evropska komisija je enega največjih kohezijskih projektov podprla leta 2017. Njegova vrednost je bila takrat ocenjena na 111 milijonov evrov, skoraj 70 milijonov naj bi prispevala Evropska komisija, dobrih 12 milijonov država in preostanek občine. Če je bila leta 2007 v Ljubljani priključenost na kanalizacijo 68-odstotna, naj bi bila po zaključku projekta priključenost 98-odstotna.

Projekt, izveden zaradi evropskih sredstev?

Nataša Atanasova z oddelka za okoljsko gradbeništvo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani pozdravlja projekt, ki ureja kanalizacijo in ukinja greznice na območju Mestne občine Ljubljana in na ta način sledi tudi usmeritvam nove, strožje evropske direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. A obenem se zdi, da je kanal C0 izveden nekoliko na silo, prav zaradi pridobitve evropskih sredstev, dodaja. "To ni nič neobičajnega. Številni projekti v Sloveniji so "sforsirani" z evropskimi sredstvi. Težava nastane, ko je treba zagotavljati vzdrževanje. Če nismo dovolj pazili pri zasnovi projekta, je lahko to izjemno drago."

Doslej je bilo za kanal C0 izdanih sedem gradbenih dovoljenj za več kot 98 odstotkov trase, gradnja pa je po navedbah Mestne občine Ljubljana v celoti potekala po zemljiščih v lasti občine ali pa po zemljiščih, za katera je prejela ustrezne pravice. Občina je vlogo za izdajo še zadnjega, osmega gradbenega dovoljenja za manjkajočih 128 metrov kanala C0 na ljubljansko upravno enoto vložila konec junija 2023, a še vedno čaka na odločitev. V vmesnem času pa so se znova okrepili protesti proti kanalu C0, ki poteka čez ljubljanski vodonosnik. A ne le protestniki, tudi del zdravstvene in gradbene stroke opozarja, da kanalizacija, ki poteka čez najožje vodovarstveno območje, ne glede na zagotovila o kakovosti gradnje predstavlja tveganje.

"Nerealno je govoriti, da je kanal C0 absolutno varen, absolutne varnosti ni. Tudi če predpostavimo, da bo izgradnja popolna in cev neprepustna, se vprašajmo, kaj bo čez 10 ali 50 let. To je bistveno vprašanje. Morda bo ustrezen za nekaj časa, za eno generacijo, kaj bomo pustili naslednji generaciji, pa ne vemo. Prepričana sem, da ima ta kanal predvideno višjo stopnjo vzdrževanja in kontrole od drugih. A kljub temu … Tehnologija lahko vedno zataji, tveganje je prisotno," je za MMC dejala Nataša Atanasova.

Ne le da kanal potuje čez vodovarstveno območje, približa se celo najstrožjemu območju varovanja. "Ob črpanju vode se ustvari t. i. depresijski lijak, območje, od koder voda zelo hitro priteka v sam vodnjak. Kanal gre skozi depresijski lijak vodarne Kleče. To pomeni, da bo v primeru onesnaženja to hitro zašlo v vodnjak in posledično v vodovodno omrežje. Seveda, črpanje se v takem primeru lahko ustavi in preprečijo zdravstvena tveganja, a vodni vir bo onesnažen," doda Atanasova.

Pri gradnji so bili upoštevani mnogi zaščitni ukrepi

Mestna občina Ljubljana na svojih spletnih straneh navaja, da so cevi kanala iz centrifugiranega poliestra, ki so skupaj s spoji "najboljša tehnologija na svetu", njihova garantirana življenjska doba pa naj bi bila 150 let. Pri čemer je cevovod na najobčutljivejšem delu med Brodom in Ježico v dolžini 2,1 kilometra dodatno zaščiten z armiranobetonsko kineto, ki je projekt nekoliko podražila. Med dodatnimi ukrepi za zaščito vodonosnika so tudi dodatne vrtine za izvajanje monitoringa podzemne vode v dobi obratovanja kanala. Kanal C0 naj bi po obljubah Voke Snage enkrat na leto izpraznili in pregledali s kamero, cevovod pa naj bi bilo med obratovanjem kadar koli možno pregledati s kamero.

Tudi Atanasova spomni na enega od zaščitnih ukrepov, in sicer na zaprtje čistilne naprave na Brodu in njeno preoblikovanje v zadrževalni bazen. "Če bi prišlo do onesnaženja, če bi katera izmed kamer kaj zaznala, se sistem lahko zapre in se voda začasno zadrži v tem zadrževalniku. Sistem ima vgrajenih nekaj varovalnih mehanizmov, a vprašanje je, ali ga res potrebujemo, ali bi lahko poiskali druge rešitve."

Atanasova spomni, da se o projektu govori že od 80. let 20. stoletja in da so že takrat obstajali pomisleki. Hkrati pa se je paradigma upravljanja z vodami od tistega obdobja močno spremenila. Zaradi teženj k bolj trajnostni rabi vode, vključno s ponovno uporabo prečiščene odpadne vode, postajajo decentralizirani kanalizacijski sistemi oziroma sistemi z malimi čistilnimi napravami bolj aktualni. Predvsem pa se opušča praksa zbiranja komunalne in padavinske odpadne vode v mešan kanalizacijski sistem. Pri mešanem tipu kanalizacije se namreč padavinska in odpadna voda po isti cevi stekata v komunalno čistilno napravo.

Kot pojasni Atanasova, tudi najnovejša evropska zakonodaja nalaga, da se padavinska voda izloči iz mešanega sistema, bodisi v ločeni kanalizaciji ali pa se zadrži na mestu nastanka. Mešani kanalizacijski sistemi, ki prevladujejo tako pri nas kot po svetu, so običajno dimenzionirani za statistično določene padavinske dogodke s povratno dobo 2 do 5 let. Ob večjih nalivih prihaja do prelivanja neočiščene mešanice komunalne in padavinske odpadne vode skozi kanalizacijske razbremenilnike v vodotoke.

Cevovod kanala C0 naj bi bil sicer relativno širok, premer kanalizacijskih cevi v kanalu je kar 1,2 metra. Tako naj bi se cev tudi v primeru obilnih padavin napolnila le na okoli 40 odstotkov. A Atanasova vseeno meni, da je nesprejemljivo, da še vedno gradimo mešani tip kanalizacije, namesto da bi padavinsko vodo obravnavali na mestu nastanka, vsekakor pa pred vtokom v kanal C0. Med vse pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb, namreč niso le močni nalivi, temveč tudi daljši vročinski valovi in sušna obdobja. Takrat je pomembno, da nam padavine uspe zadržati, da padavinska voda ne odteče prehitro, temveč počasi pronica v zemljo in napaja zelenje, ki lokalno hladi ozračje.

"Zdi se, da se pri dolgoletnem nastajanju projekta ni upoštevala sprememba paradigme upravljanja voda," je zato do kanala C0 kritična Atanasova. Pri projektu od samega začetka pogreša stroškovno in okoljsko analizo decentraliziranega pristopa k reševanju problema. "Torej rešitev z več malimi čistilnimi napravami ter ločeno obravnavo padavinske vode. Če želimo odpadno vodo ponovno uporabiti, ali pa enostavno imeti boljši pregled nad virom odpadne vode, so manjši sistemi zagotovo prilagodljivi tudi posledicam podnebnih sprememb." Prav tako pogreša analizo, kateri izmed pristopov, bi bil ekonomsko sprejemljivejši, "pri tem ne gledamo le investicije, temveč tudi stroške vzdrževanja za 20 let naprej ter upoštevamo tudi okoljske koristi", dodaja.

Že zanemarjanje sodobnih usmeritev pri upravljanju odpadnih voda bi lahko bil argument proti umestitvi takšnega kanala, poleg dejstva, da teče čez ključni ljubljanski vodonosnik, je kritična Atanasova. Na vprašanje, kaj storiti v tem trenutku, ko od 12 kilometrov manjka le še dobrih 100 metrov kanala, na katerega vendarle čakajo številni prebivalci vseh treh občin, Atanasova nima natančnega odgovora. "Marsikdo reče, da pravzaprav vsa Ljubljana leži na vodovarstvenem območju. Kar drži, a zelo malo spornih objektov leži prav na najožjem vodovarstvenem območju. In če imamo že tako veliko težav, ali to pomeni, da moramo vodo še dodatno ogrožati?"

Očitki zaradi umanjkanja okoljevarstvenega soglasja

Vsi večji projekti, ki imajo pomemben vpliv na okolje, morajo pred začetkom del pridobiti okoljevarstveno soglasje. A za nekatere posege je presoja vplivov na okolje (na podlagi katere se izda soglasje) avtomatično obvezna, za druge pa je treba izvesti predhodni postopek, v katerem se ugotavlja, ali neki infrastrukturni projekt sploh ima pomemben vpliv na okolje.

Med posegi, za katere je najprej treba izvesti predhodni postopek, je v uredbi iz leta 2014 navedena tudi kanalizacija, če "je dolžina vodov na območju s posebnim statusom daljša od dveh kilometrov". Med območja s posebnim statusom pa spadajo tudi vodovarstvena območja. Za kanal C0, ki je daljši od dveh kilometrov in teče čez vodovarstveno območje, je bilo torej treba izvesti predhodni postopek, presoja vplivov na okolje ni bila obvezna že v izhodišču.

V letih 2015 in 2016 se Agencija RS za okolje po zaključenih predhodnih postopkih ni odločila, da bi morala mestna občina Ljubljana pred izdajo gradbenega dovoljenja za kanal izvesti presojo vplivov na okolje. "Ker je v središču obtožb zlasti domnevno umanjkanje presoje vplivov na okolje, velja povedati, da so na Agenciji RS za okolje odločili, da gre pri C0 za manj zahteven objekt, ki nima večjega vpliva na okolje, zato pridobitev okoljevarstvenega soglasja ni bila potrebna," je navedeno v dokumentu Voke Snage iz leta 2023.

Arso je nato leta 2020 od MOL-a zahteval, naj pridobi okoljevarstveno soglasje za vgradnjo 2,1 kilometra dolge betonske kinete, ki naj bi dodatno zaščitila cevovod na mestu, kjer se približa najožjemu vodovarstvenemu območju. Občina se je pritožila na upravno sodišče in tožbo dobila, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pa je konec leta 2023 zahtevo Arsa preklicalo.

"Presoja vplivov na okolje je bila opravljena za celotno traso, ki je bila v občinskem prostorskem načrtu sprejeta 2010. Traso pa so risali dolgo pred mano," je na novinarski konferenci MOL-a v torek dejal župan Zoran Janković. Tudi v dokumentu, ki povzema zgodovino umeščanja kanala C0 in ga je pred dvema letoma objavila Voka Snaga, je navedeno, da so bile med pripravo občinskega prostorskega načrta MOL-a v letih 2006 do 2010 jasno začrtane smernice odvajanja odpadnih voda, ki so vključevale tudi kanalizacijski zbiralnik C0. Prostorski načrt je bil vključno z okoljskim poročilom julija 2010 sprejet.

Dva nekdanja ministra za okolje v času vlade Marjana Šarca, Jure Leben in Simon Zajc, sta pred letom dni na zaslišanju pred preiskovalno komisijo državnega zbora o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 izjavila, da bi morala biti za projekt izvedena celotna presoja vplivov na okolje že na začetku, preden se je začel izvajati. Ne nazadnje zato, da "bi meščani imeli občutek, da država skrbi zanje", je dejal Zajc. Med njunim vodenjem je ministrstvo naročilo tudi revizijo projekta, ki je po Zajčevih besedah pokazala na nekatere nezakonitosti pri pridobivanju (v času zaslišanja že pravnomočnih) gradbenih dovoljenj.

Ločeno pridobivanje gradbenih dovoljenj

Mestna občina Ljubljana že od julija 2023 čaka odločitev upravne enote glede zadnjega, osmega gradbenega dovoljenja. MOL pri kanalu C0 namreč ni zaprosil za enega, temveč za osem gradbenih dovoljenj. "Drugače ne gre kot po odsekih. Vzemite primer avtoceste Velenje–Slovenj Gradec," je za MMC na vprašanje, zakaj je občina zaprosila za osem gradbenih dovoljenj, odgovoril Janković. "Že tako se nam je dogajalo, da smo dobili zemljišče, podpisali soglasje, a je na žalost človek umrl. Če bi čakali na vse, do konca, to ne bi bilo nikoli končano. Povsod je enako, pa če vzamete prekmurski vodovod ali pa tretjo razvojno os. Brez tega ne gre," je zatrdil.

Kadar se pri posameznem infrastrukturnem projektu investitor odloči za pridobivanje več gradbenih dovoljenj, se lahko pojavi sum načrtnega "drobljenja projektov", ki ga tako slovenska kot evropska zakonodaja prepovedujeta, opozarja Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. "Pojem (angl. salami slicing) opisuje drobljenje celovitih projektov, kot je npr. izgradnja avtoceste ali kanalizacije na manjše projekte, ki sami po sebi ne dosegajo pragov za okoljsko presojo, skupaj pa vsekakor imajo večji vpliv na okolje in bi torej morali biti obravnavani in presojani kot celoten projekt," je pojasnil Petek.

Kot poudarja Petek, bo vpliv 12-kilometrskega kanala v praksi skupen, saj nobenega od posameznih delčkov, ki se administrativno vodijo ločeno, ne bi bilo brez celotnega projekta. "Najmanj, kar bi bilo pričakovati v primeru izgradnje daljših cevi za odvod odpadnih voda, je, da je projekt obravnavan kot celota in kot tak tudi celovito okoljsko ocenjen – ne le na strateški ravni v fazi prostorskega načrtovanja, ampak tudi na ravni konkretnega projekta," sklene Petek.