Območja, obarvana z rdečo, so najbolj problematična oziroma onesnažena. Foto: NASA
Območja, obarvana z rdečo, so najbolj problematična oziroma onesnažena. Foto: NASA
Satelit OCO
Prvi tovrstni satelit za proučevanje ogljikovega dioksida v atmosferi je Nasa izstrelila leta 2009. Foto: EPA
Promet
Dizelski avtomobili so glavni vzrok onesnaženja v urbanih območjih. Foto: EPA

Satelit Orbiting Carbon Observatory (OCO-2) so v nebo poslali julija, glavni namen pa je ugotoviti, kako dejanja človeka vplivajo na podnebje. Podatki, zbrani oktobra in novembra, kažejo na to, da se izpuščeni toplogredni plini z vetrovi najbolj mešajo ob krajih, ki ležijo na enaki zemljepisni širini, opazne pa so tudi višje koncentracije ogljikovega dioksida nad Južno Ameriko in jugom Afrike, ki naj bi bile posledica izkoriščanja biomase in krčenja gozdov za kmetijstvo.

Opazne so tudi visoke vrednosti ogljikovega dioksida na vzhodni obali ZDA in nad Kitajsko, saj gre za visoko industrializirani območji, poroča BBC.

"Naša misija se je komaj začela in še vedno zbiramo podatke, a kot smo videli, lahko že v petih tednih raziskav oblikujemo svetovni zemljevid ogljikovega dioksida," je dejala ena izmed raziskovalk Annmarie Eldering in dodala: "Satelit bo zelo uporaben pri ugotavljanju, od kod prihaja ogljikov dioksid in kako je razporejen po svetu."

Vsako leto proizvedemo 40 milijard ton plinov
Satelit OCO-2 je nadomestil starejšo različico satelita, ki je bila v nesreči uničena leta 2009, na misiji pa naj bi bil dve leti. Njegov cilj je proučiti geografsko razporeditev ogljikovega dioksida v atmosferi od ozračja do tal. Znanstveniki želijo namreč ugotoviti, kako toplogredni plini krožijo.

Ljudje predvsem zaradi uporabe fosilnih goriv vsako leto v ozračje izpustimo okoli 40 milijard ton toplogrednih plinov, kje pa ves ta ogljikov dioksid konča, še vedno ni jasno. Približno polovico naj bi ga vsrkali oceani, druga polovica pa na zemlji "izgine".

Nizozemski avtomobili imajo najnižje emisije
Na to temo so zanimivo raziskavo objavili v organizaciji Transport & Environment, kjer so proučevali, katere države v Evropski uniji imajo najnižje emisije iz novih avtomobilov. Najuspešnejša država na tem področju je Nizozemska (109,2 g/km), ki ima tudi daleč najvišji delež električnih vozil. Ta znaša 5,3 odstotka, medtem ko je pri drugih državah pod enim odstotkom. Tudi sistem Nizozemske na področju obdavčitve novih avtomobilov je ocenjen kot dober.

Sledijo ji Grčija, Portugalska, Danska in Francija. Slovenija, ki je različne stopnje obdavčitve motornih vozil glede na izpuste ogljikovega dioksida uveljavila leta 2010, je bila med 27 državami na 11. mestu (125,6 g/km).

Odvisno od sistema obdavčitve

Omenjena organizacija še ugotavlja, da imajo države z najnižjimi izpusti iz novih avtomobilov načeloma sistem obdavčitve, ki postavlja velike razlike pri obdavčitvi glede na izpuste in tako v največji meri vpliva na izbiro kupcev. Močno znižanje povprečnih izpustov iz novih avtomobilov na Nizozemskem raziskava pripisuje načinu obdavčitve, ki vključuje med drugim zelo strmo lestvico obdavčitve glede na učinkovitost pri porabi goriva, oprostitve za nizkoogljična vozila, vključno z električnimi vozili, in velike razlike glede na izpuste pri bonitetah za službena vozila.

Po drugi strani Nemčija (136,1 g/km), ki je bila najslabša med članicami EU-15 in 21. med EU-27, po ugotovitvah raziskave nima visokega davka pri registraciji vozila in ne velikih razlik pri obdavčitvi glede na izpuste, tako da s tega vidika zelo malo ali nič ne vpliva na izbiro kupcev. Je pa diferenciacija obdavčitve glede na izpuste prinesla eno negativno posledico: močno se je povečal delež dizelskih avtomobilov, ki so po navedbah raziskave glavni vzrok onesnaženja v urbanih območjih.

V Evropski uniji je po regulativi iz leta 2009 cilj povprečne izpuste novih avtomobilov znižati na 130 g/km do leta 2015 in na 95 g/km do leta 2020.