Poleg novega načrta upravljanja z vodami je kot prednostne naloge ministrstva izpostavil tudi soočanje s podnebnimi spremembami in prilagajanje na novo kmetijsko politiko. Židan ocenjuje, da vsako leto zaradi poplav nastane od 100 do 150 milijonov evrov škode. "Če bomo na 61 območjih investirali približno 600 milijonov evrov, se bo ogroženost zmanjšala za polovico," je poudaril.

Tu je kot prednostna izpostavil območja ob Savinji in Dravinji, naloga ministrstva pa je po njegovih besedah, da pridobi potreben denar. Med viri pa je izpostavil vodni sklad, kohezijo in posojila EIB-ja. Ključne zakonodajne spremembe pa bodo osredotočene na merila in postopke za določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Pripravljajo tudi spremembe zakona o agrarnih skupnostih, ki bodo znižale zdajšnji pogoj 100-odstotnega soglasja in tako skupnostim olajšale delovanje, ter spremembe ureditve gozdarstva.
Prizadevajo si za boljše koriščenje evropskih sredstev
Preteklo leto so si na Židanovem ministrstvu prizadevali predvsem za koriščenje denarja iz okoljske kohezije, saj je bila izkoriščenost sredstev do takrat precej slaba. Na tem področju ima Slovenija do konca leta na voljo 545 milijonov evrov, k temu pa je treba prišteti še slovenski del soudeležbe. Samo lani pa je bilo podpisanih za 383 milijonov evrov pogodb, je dejal Židan.

Veliko dela so imeli tudi na zakonodajnem področju, pripravili so 130 zakonodajnih aktov, za letos pa minister pričakuje še večjo obremenitev. "V letu 2013 smo začeli intenzivno reševati tudi nekatere najbolj nujne okoljske zahteve, aprila lani pa po desetih letih zaključili vseh pet odprtih zgodb na Naturi 2000," je poudaril Židan. Obseg deleža Nature 2000 se v prihodnje ne bo zmanjševal, je poudaril.
Poglobili so se tudi v administrativne težave in popravljajo posledice prezapletenih predpisov. Dotaknil se je tudi vprašanja sanacije gozda po žledu in ocenil, da bi bila lahko večina gozdnih poti saniranih v dveh tednih, kar bo omogočilo tudi sanacijo gozda.