Trenutno ne vedo, kako se bodo oblikovale cene in ali bo pšenico odkupovala država ali tržni odkupovalci in bodo potem dobili kakšen dodatek, so na dogodku Žetev pšenice povedali predstavniki Panvite in njihovi kooperanti.

Žetev pšenice je skupina Panvita pripravila v času intenzivne žetve. Poželi so tretjino pridelka, približno 4000 ton, večina ga je že v skladiščih. Član uprave in direktor družbe Panvita Kmetijstvo ter predsednik sekcije za kmetijska podjetja pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Branko Virag je ob tem opozoril, da so v negotovosti, ker ne vedo podrobnosti o odkupu, ki ga načrtuje vlada.

Sorodna novica KGZS: Vlada je z namero odkupa celotnega pridelka slovenske pšenice malo pozna, žetev že poteka

Prehranska varnost

Prehranska varnost bo zelo pomembna in jasno je, da moramo vsi skrbeti za to. Nekatere države so že ukrepale. Hrana se bo še dražila, poceni hrane, kot je bila pred letom, ne bo več in vsaj leto dni, do nove žetve, bo trajal cikel visokih cen za potrošnika, je posvaril Virag.

Letos je v Sloveniji s pšenico zasejanih dobrih 28.000 hektarjev površin, kar je nekaj manj kot v preteklih letih. Na teh površinah bi lahko pridelali od 140.000 do 150.000 ton pšenice, kar bi pomenilo od 80- do 90-odstotno pokritje domačih potreb. Ker pa vse pšenice ne porabimo za kruh, smo 60-odstotno samooskrbni.

Po Viragovi oceni bo pridelek pšenice količinsko nekaj manjši od povprečja zadnjih let, za kakovost pa upa, da ne bo veliko nižja. Glede na pričakovanja v maju, ko je pšenici dobro kazalo, pa bo pridelek nižji za približno 15 odstotkov, saj ga je zmanjšal toplotni udar v zadnjih dobrih treh tednih.

Pšenica naj ostane doma

Panvita obdeluje 1200 hektarjev svojih površin, približno toliko tudi njeni kooperanti. Skupaj je to približno 12 odstotkov slovenske pridelave pšenice. Virag je poudaril, da "vsa pšenica, pridelana na naših in poljih pogodbenih pridelovalcev, konča v naših silosih in je namenjena slovenskemu trgu, in to že več kot deset let".

Da bi morala pšenica ostati doma, so prepričani tudi kooperanti. Tončka Berden iz Turnišča in Tomaž Nemec iz Bukovnice sta povedala, da sta zadovoljna s sodelovanjem s Panvito, ne pa z državo, ker da bi morala biti odkupna cena znana vsaj dva tedna pred žetvijo.

Tončka Berden pravi, da glede na velike podražitve surovin, za katere so plačali od 240 do 250 evrov po toni, pričakujejo najmanj 400 evrov, 300 evrov pa bi želeli za krmno pšenico. Nemec pa je dodal ugotovitev, da se od kmetov zdaj pričakuje solidarnost, potem ko so se prejšnja leta vsi izgovarjali na borzo in jim zbijali ceno pridelka. Država bi morala po njegovem mnenju odkupiti pšenico po višjih cenah kot konkurenca, s čimer bi najbolj spodbujala kmeta.

Sorodna novica Začeli žetev pšenice v Pomurju, zaradi vročine pričakovana slabša letina

Vladna najava odkupa vnesla zmedo

"Ta najava je vnesla veliko razburjenja in odprtih vprašanj. Veliko vprašanje je glede odkupne cene. Izhodiščna cena skupine kmetov, ki so predlagali državni odkup, je bila okoli 400 evrov na tono. Trenutna borzna cena za krušno pšenico je okoli 340 evrov na tono. Kalkulacija kmetijskega inštituta kaže, da pri pridelku šest ton na hektar samo stroški pridelave znašajo okoli 250 evrov na tono," je za Radio Slovenija poročala Jernejka Drolec.

Tako se rušijo že sprejete predpogodbe med kmeti in mlini ter celoten sistem, opozarja Tatjana Zagorc, predsednica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri gospodarski zbornici: "Po tej najavi se vse, kar vemo, zmede, vse je usmerjeno k tej visoko najavljeni ceni od pridelovalcev, 400 evrov, ki je veliko višja, kot so trenutno tržne razmere na eni strani in na drugi izračunana proizvajalčeva cena od Kmetijskega inštituta Slovenije." Po njenih besedah se kmetje sprašujejo, ali naj žanjejo, in čakajo na ponudbo države, ali naj žanjejo in prodajo svojim obstoječim kupcem.

Ali lahko potrošniki pričakujemo, da bodo ukrepi na področju odkupa pšenice kaj zmanjšali pritisk na cene kruha za potrošnike? "Mislim, da bi bilo to iluzorno pričakovati, preveč je še drugih stroškov po vsej verigi. Sploh pa še ni znana odkupna cena pšenice in bi bilo kar koli preuranjeno reči," je pojasnila Jernejka Drolec.

Ministrica opravila prve informativne pogovore

Kmetijska ministrica Irena Šinko je danes opravila informativne pogovore z deležniki o državnem odkupu letošnjega pridelka pšenice. Po pojasnilih ministrstva so izmenjali informacije o stanju pšenice, dotaknili so se tudi postopka odkupa, ki bi ga v imenu države izvedel Zavod RS za blagovne rezerve.

Vodstvo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je tako na različnih sestankih srečalo s predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, predstavniki posameznih zadrug, Sindikata kmetov Slovenije, GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, predstavniki nekaterih živilskopredelovalnih podjetij in Zveze podeželske mladine Slovenije.

Izmenjali so informacije o stanju pšenice v Sloveniji, torej o kakovosti, količini, skladiščnih prostorih in izhodiščnih cenah na trgu, so po srečanjih sporočili z ministrstva.

Obenem so potekali pogovori glede možnosti državnega odkupa letošnjega pridelka pšenice. Postopek odkupa in skladiščenja pšenice bo v imenu države vodil zavod za blagovne rezerve, so še pojasnili.

Odkup prek javnega naročila

Glede izvedbe odkupa slovenske pšenice je kmetijska ministrica Šinko za Studio ob 17h na Prvem, pojasnila, da bo odkup potekal prek javnega naročila. "Slovenska pšenica, ki bo na voljo, se bo odkupovala samo na podlagi javnega naročila, ker druge možnosti ni," je povedala ministrica.

Odkup napovedal premier Golob

Državni odkup pšenice je v petek po seji vlade napovedal premier Robert Golob, gre pa za dodatni ukrep k nekaj več kot 22 milijonom evrov pomoči za različne namene, ki jih bo država namenila kmetijskemu sektorju. Po Golobovih besedah bo država prek zavoda za blagovne rezerve odkupila vso pšenico, letos pridelano v Sloveniji, s čimer želi kmetom zagotoviti "jasnega enega kupca in stabilno ceno".

Namero vlade, da bo odkupila celoten pridelek slovenske pšenice, so na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije v ponedeljek pozdravili. So pa ob tem izrazili zaskrbljenost, da je vlada s tem ukrepom malo pozna, saj je žetev že v polnem teku. Odkup v Sloveniji pridelane pšenice bo po njihovem tudi velik logistični zalogaj.

Zadružna zveza Slovenije je v začetku tedna prav tako pozdravila namero države, a obenem opozorila, da bo žetev v primeru ugodnega vremena v pretežni meri zaključena do konca tedna. Ministrstvo so prav tako obvestili, da kmetijske zadruge članice, ki so v 100-odstotni lasti kmetov, pšenico sukcesivno že odkupujejo. Ministrstvo so pozvali k čimprejšnjemu sestanku, da katerim bi jim med drugim predstavilo časovnico odkupa, kakovostne parametre, odkupne cene in plačilne roke.