Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je, kot je predhodno napovedala, popoldne na kmetijsko ministrstvo in upravo za zaščito in reševanje posredovala zbrane podatke o oceni škode po letošnji suši, ki pa je, kot je poudaril tudi predsednik vlade Robert Golob, verjetno še ni konec, tako da bo ocena škode "kvečjemu naraščala, ne obratno".
Kot je v pogovoru za STA povedala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tatjana Buzeti, na KGZS-ju glede na posredovane podatke ocenjujejo, da je od poljščin najbolj prizadeta koruza in da bo pridelek v povprečju manjši za od 40 do 50 odstotkov. Ponekod na peščenih tleh bo izpad tudi večji oz. pridelka sploh ne bo.
Pri preostalih žitih bo izpad pridelka po zdajšnjih ocenah v povprečju 40-odstoten, pri bučah in krompirju od 30- do 50-odstoten, izpad pridelka hmelja naj bi bil okoli 40-odstoten. Velik izpad je tudi pri travinju, po ocenah v povprečju okoli 50-odstoten, ponekod pa tudi do 90-odstoten. Še posebej živinorejci naj bi zaradi tega ponekod že imeli velike težave in že zdaj težko zagotavljajo krmo za živali, obeta pa se še velik izpad koruze.
Pri pridelavi zelenjave in sadja so največ škode povzročile visoke temperature pri plodovih, ki so ožgani in prisilno dozorevajo, tako da se ocenjuje, da bo škoda vsaj 40 odstotkov, na nekaterih predelih pa tudi od 80 do 100 odstotkov, je podatke kmetijske svetovalne službe povzela Tatjana Buzeti. "Celo pri vinski trti se že vidijo posledice suše, čeprav je precej odporna, in lahko pričakujemo do 50 odstotkov manjši pridelek," je dodala.
Škoda še ni večja od tiste iz leta 2017
Glede na prejete podatke na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da škoda za zdaj še ne presega škode po suši v letu 2017, ko je bila ta ocenjena na 65,3 milijona evrov, je pa blizu oz. na meji 0,3 promila prihodkov državnega proračuna, tako da se lahko začne postopek zbiranja skupnih podatkov.
Državna sekretarka ocenjuje, da bi lahko bil sklep vlade o začetku postopkov za zbiranje podatkov o škodi na terenu, ki jih zbira uprava za zaščito in reševanje skupaj z občinskimi komisijami, sprejet do konca avgusta, zbiranje podatkov pa bi nato steklo septembra.
Na podlagi podatkov bo znana tudi realna slika, kakšne so posledice na terenu pri različnih pridelkih in v različnih regijah, je poudarila. Računa, da bo potrebno gradivo pripravljeno za prvo sejo vlade po počitnicah.
Bo pripravljen državni program odprave posledic?
Če je škoda zaradi suše višja od 0,3 promila prihodkov državnega proračuna, se nato pripravi tudi državni program odprave posledic, ki lahko vključuje več ukrepov, kot so izplačila odškodnin, in ukrepe, ki jih navaja tudi KGZS.
Ta predlaga, da država poleg izplačila odškodnin kmetom pomaga tudi tako, da se izvedejo predčasna izplačila subvencij in da se odpišejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter najemnine za kmetijska zemljišča v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Na izplačilo odškodnine zaradi suše lahko sicer kmetje računajo prihodnje leto.
Zaradi omenjene suše v 2017 je država odobrila sedem milijonov evrov pomoči, izplačanih pa je bilo na koncu nekaj manj kot to. V zadnjih dveh desetletjih je bila sicer najhujša suša leta 2003, ko je bila škoda ocenjena na 121,5 milijona evrov, država pa je odobrila za nekaj manj kot 35 milijonov evrov pomoči.
Oškodovanci nestrpno pričakujejo vsoto poravnave. "Po navadi je to vedno nekje sredi drugega leta po naravni nesreči. Mi seveda pričakujemo in želimo, da bi bilo prej, predvsem pa si želimo in pričakujemo, da bi bil odstotek pomoči kmetom višji, kot je bil v preteklih letih," je za TV Slovenija povedal predsednik KGZS-ja Roman Žveglič.
V dveh desetletjih šestkrat odobrena pomoč
2003 – To je bilo eno izmed najbolj sušnih let. Od začetka marca do konca avgusta je vodna bilanca dosegla rekordne negativne vrednosti v vseh glavnih kmetijskih regijah, primanjkljaju vode se je pridružilo tudi rekordno dolgo obdobje visokih dnevnih temperatur. Suša je povzročila škodo na vseh kmetijskih rastlinah in sadnem drevju. Občutno je bilo zmanjšano število pridelkov in kakovost zelenjave povsod, kjer ni bilo urejeno namakanje. Zaradi izpada pridelka travinja in slabšega pridelka silažne koruze je bila močno prizadeta živinoreja. Ocenjena škoda zaradi suše v kmetijstvu je znašala 121,5 milijona evrov, država pa je odobrila za nekaj manj kot 35 milijonov evrov pomoči.
2006 – Ocenjena škoda zaradi suše v kmetijstvu je znašala 42,4 milijona evrov, država pa je odobrila za nekaj manj kot 12 milijonov evrov pomoči. Suša je prizadela skoraj 21.000 oškodovancev v 139 občinah na več kot 178.000 hektarjih, v vseh regijah razen Pomurja, ki pa so ga prizadela neurja s točo.
2007 – Suša je prizadela 6419 oškodovancev v 56 občinah na skoraj 28.000 hektarjih kmetijskih površin. Med kmetijskimi kulturami so bile najbolj prizadete koruza v zrnju in jabolka prve kakovosti. Ocena škode je zajemala štirimesečno obdobje od začetka maja do začetka septembra. Ocenjena škoda zaradi suše v kmetijstvu je znašala 16,5 milijona evrov, država pa je odobrila za 4,5 milijona evrov pomoči. To leto so kmetijstvo prizadela tudi neurja s točo.
2012 – Suša je v 122 občinah prizadela 17.279 oškodovancev na skupaj več kot 106.000 hektarjih kmetijskih površin. Najbolj so bila prizadeta jabolka, koruza v zrnju in za silažo, trajno travinje, hmelj in grozdje. Ocenjena škoda zaradi suše v kmetijstvu je znašala 56,5 milijona evrov, država pa je odobrila za 5,6 milijona evrov pomoči.
2013 – Suša je v 194 občinah prizadela 25.764 oškodovancev na skupaj več kot 185.000 hektarjih kmetijskih površin. Podobno kot leto prej so bili najbolj prizadeti koruza v zrnju, trajno travinje, koruzna silaža, jabolka, grozdje, krompir in hmelj. Ocenjena škoda zaradi suše v kmetijstvu je znašala 106,2 milijona evrov, država pa je odobrila za 5,3 milijona evrov pomoči.
2017 – Po hudi spomladanski pozebi je kmetijstvo prizadela še suša. Največ škode je bilo na poljščinah, zelenjadnicah na njivah, pri travinju in vinogradih, pa tudi na sadju. Najbolj je bilo prizadeto območje jugovzhodne Slovenije, prizadeta pa so bili tudi obalno območje, Štajerska in Prekmurje, pa tudi pretežni del preostale Slovenije. Ocenjena škoda zaradi suše v kmetijstvu je znašala 65,3 milijona evrov, država pa je odobrila za sedem milijonov evrov pomoči.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje