Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in podatkih Agencije RS za okolje se kmetijska suša pojavlja skoraj po vsej Sloveniji, je na novinarski konferenci dejal predsednik KGZS-ja Roman Žveglič. Med najbolj prizadetimi regijami so obalno-kraška, Kras z Brkini, del Gorenjske, Bela krajina, celotno Podravje. Prizadete so sicer tudi druge regije.

"Že zdaj lahko rečem, da je hujše, kot je bilo leta 2017, ko je bila škoda ocenjena na 65 milijonov evrov. Kmetje so takrat prejeli dobrih deset odstotkov, saj je država namenila slabih sedem milijonov za odpravo škode."

Razmere so različne od regije do regije, prav tako so bile padavine v preteklem tednu precej neenakomerno razporejene. "Prizadete so več ali manj vse kulture. Zelo je prizadeta zelenjava, prizadeti so sadovnjaki, trajni nasadi, poljščine. Pšenice oziroma žita je bilo zaradi vročinskih udarov od 20 do 30 odstotkov manj, žita so prisilno dozorevala."

Kmetje pospravljajo koruzo, ki ni napravila storžev

Rastline se na sušo sicer odzivajo zelo različno, veliko je odvisno od tipa tal in pedoloških razmer. "Koruza na plitkih, prodnatih tleh sploh ni nastavila storža, temveč je samo rastlina brez zrnja. Nekateri kmetje v teh dneh to koruzo že pospravljajo in silirajo. Visoka je približno meter. Poskušajo dobiti nekaj mase, čeprav je to energetsko zelo revna krma. Poskusili bodo še kaj dosejati." Kot je pojasnil Žveglič, sta za setev strnišč trenutno najbolj priporočljiva sudanska trava ali proso, ki dobro prenašata vročino, suho zemljo in sušo. A tudi ta naložba je lahko tvegana.

Živinorejcem bo letos največja težava zagotoviti krmo, kajti tudi če bodo krmo za krave molznice, plemenske svinje, nedopitane živali skušali nadomestiti, bo zelo težko, je prepričan Žveglič.

"Kje se bo krma dobila, je zelo težko napovedati, ker je pravzaprav ni oziroma je izredno draga. Cena žit na svetovnih trgih se je dvignila, pri koruzi na primer z 250 evrov na tono na 400 evrov na tono. Če bodo visoke cene žit vztrajale, kmetje preprosto ne bodo imeli denarja, da bi dokupili krmo za osnovno čredo, kajti odkupne cene pri kmetu ne bodo prenesle tega stroška."

Hude posledice so tudi na travinju. Kot je pojasnil Žveglič, je bil že prvi odkos za 30 odstotkov manjši, drugi odkos pa je bil "izredno slab", kako bo s tretjim, jesenskim odkosom, še ni znano.

Škoda večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna

V pristojnosti KZGS-ja je spremljanje škode na terenu, ugotavljanje vrednosti škode pa je v pristojnosti obrambnega ministrstva, je pojasnil Žveglič.

A čeprav natančnih podatkov še ni, je škoda že zdavnaj presegla zakonsko določeno mejo 0,3 promila pričakovanih prihodkov v proračun oziroma okoli tri milijone evrov in pol, je zatrdil Žveglič. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč namreč predvideva, da se sredstva državnega proračuna lahko uporabijo za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer, če je ocena neposredne škode v kmetijstvu na vseh kmetijskih pridelkih, pri katerih ocena neposredne škode presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje, večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.

Kot je dejal, je prepričan, da bosta ministrstvo za kmetijstvo in vlada sprožila postopek ocenjevanja škode in interventni zakon. "Z interventnim zakonom pa se, ko bo višina škode znana, določi prag, kdo je upravičen, kdo ni upravičen. Čeprav suša še traja si želimo, da se postopek ocenjevanja začne čim prej."