Poseben vidik gospodarskih posledic ruskega vojaškega napada na Ukrajino je mesto te države v svetovni prehranski verigi. Ukrajina je že tradicionalno ena izmed žitnic sveta, seveda tudi žitnica Evrope, hkrati pa, podobno velja tudi za Rusijo, pomembna proizvajalka umetnih gnojil oziroma sestavin zanje. Nič kaj obetavno, če upoštevamo, da so povišane cene nekaterih osnovnih živil pri nas in v soseščini povzročale glavobol že pred vojno. Zaplet je v Odmevih komentiral agrarni ekonomist z biotehniške fakultete Aleš Kuhar. Spraševal je Igor E. Bergant.

Svetovno uničujoča vojna v žitnici Evrope to zagotovo ne pomeni nič dobrega. Kakšen je pomen Ukrajine kot evropske žitnice?
Nedvomno gre za zelo velik dogodek, zelo dramatičen dogodek. Vaša novinarka je zelo natančno številke seštevala in prikazovala – predvsem za Ukrajino. Eskalira pa ta pomen, če prištejemo ruske številke. Obe državi sta pomembni igralki na mednarodnih ponudbenih trgih. V bistvu velikokrat v nekaterih državah predstavljata tudi 70, 80 odstotkov uvozne odvisnosti. Recimo Egipt, Turčija ... Če kombiniramo številke, imajo te države zelo velike uvozne koncentracije.

Kaj pa je z umetnimi gnojili oziroma surovinami zanje? Pomemben del te proizvodnje naj bi bil prav v donbaški regiji, kjer so že prej potekali boji? Kako velika težava je to za nas?
Nedvomno. Proizvodnja gnojil je vedno stranska proizvodnja naftne predelave in je vedno zgoščena v teh regijah. Pritiski so, kot rečeno, nepredstavljivi. Nikoli si nisem predstavljal, da bomo te stvari, ki smo jih študirali v teoriji, dejansko tudi doživeli. Skratka, takih premikov, prelomov, kot jih vidimo, kot jih lahko pričakujemo, je težko sploh ...

Sorodna novica Podgoršek: Prehranska varnost v Sloveniji trenutno ni ogrožena

Je lahko najti kakšne nadomestne trge za umetna gnojila?
Za umetna gnojila ne. To verjetno ni tako zelo velika težava. Urgentna težava so verjetno oskrbne verige za oljnice ter za žita, krušna žita in žita, ki vstopajo v proizvodnjo krme. Rusija in Ukrajina sta pomembni izvoznici na manj razvite trge, kot sta severna Afrika in zahodna Azija. Tam je že tako ali tako lakota, se pravi, preskrbljenost ljudi ni idealna. Če so tukaj prelomi, je zelo velika težava. Še ena dodatna težava – zdaj jih res samo nizam – ta del sveta prehaja v sezono priprave na novo letino. Vojni spopadi seveda preprečujejo normalno rotacijo kmetijskih dejavnosti. Če v teh državah, Rusiji, Ukrajini – predvsem Ukrajini – ne zaseje količin, v državi, ki predstavlja tudi do 20 odstotkov svetovnega izvoza, je to dejansko lahko zelo, zelo velika težava, ki si je nismo mogli predstavljati.

Težava na daljši rok.
Tako.

Sorodna novica Agrarni ekonomist Erjavec: Cene bodo šle gor, a civilizacijski premiki so pomembnejši

Ko gre za prehransko industrijo, ukrajinski holding MHP je lastnik Perutnine Ptuj. (Vemo celo, da je bil pred leti celo finančni rusko-ukrajinski boj zanjo.) Kako bi to lahko vplivalo na slovensko industrijo hrane?
Perutnina Ptuj kot stebrno podjetje v slovenskem živilstvu je zelo pomemben sistem. K sreči nima blagovnih tokov z ukrajinskim trgom. Je finančno in tudi snovno-tokovno samostojno podjetje. Ukrajinski lastnik je med drugim eno izmed največjih kmetijskih podjetij v Ukrajini, zelo ugledna industrija je tam. To je tudi treba izpostaviti: agroživilska industrija v Ukrajini je ugledna. V lasti seveda tudi lahko rečemo oligarhov, kakor koli jih že imenujemo. Ampak Perutnina Ptuj deluje samostojno in je res tak dragulj v portfelju tega lastnika. Tako da večje menjave s Slovenijo ni.

Že prej so nas skrbele cene končnih prehranskih produktov. Kako črnogledi ali morda optimistični ste morda na srednji rok? Se utegne to vendarle umiriti ali utegne ta vojna še dodatno zapletati položaj?
Moram priznati, da tako bujne domišljije, da bi verjel, da je to mogoče, nimam. Če pa seštevam spremembe v teh dejavnikih, je mogočih zelo, zelo veliko brutalnih sprememb. Črnomorska izvozna žitna flota je onemogočena. Po drugi strani je Španija velika uvoznica. Nizozemska, oljnice, žito ... Scenarij je res zelo nenavaden, da ne dramatiziram. Ob tem, kar ste že omenili, da so trgi že pregreti in na meji nekih hudih eskalacij. Stvari so nerazumljive.