Predstavnike ministrstva za naravne vire in prostor ter drugih institucij, ki so sodelovali pri pripravi dokumenta o zaostritvi pogojev kmetovanja, so razburjeni kmetje z očitki soočili na četrtkovi večerni okrogli mizi, ki sta jo na Igu pripravila iška občina in tamkajšnja kmetijska zadruga.

Kot je pred polno dvorano dejala vodja sektorja za ohranjanje narave na ministrstvu za naravne vire in prostor Katarina Groznik Zeiler, so bile strožje omejitve predlagane zaradi poslabšanja stanja travniških vrst metuljev, ptic in habitatnih tipov na traviščih območij Nature 2000, zaradi česar je država leta 2019 prejela opomin Evropske komisije.

"Na to smo se odzvali v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo in zavodom za varstvo narave, vlada pa je morala sprejeti zaveze, da bo poskrbela za spremembe," je poudarila in dodala, da je komisija od tedaj zelo budno spremljala, kako bo država izboljšala stanje.

Kot je še poudarila, so predlagane spremembe povzete tudi po nedavno sprejetem strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–27, hkrati pa opozorila, da vsebina predloga programa, o katerem bo vse do 25. marca potekala javna razprava, še ni dokončna in da so spremembe še vedno mogoče. "Zaradi teh površin, kjer uvajamo strožje režime, kmetijstvo v Sloveniji ne bo propadlo," je ocenila Groznik Zeiler in se zavzela za konstruktivno sodelovanje z deležniki v kmetijstvu.

Sorodna novica Nove omejitve kmetovanja na Ljubljanskem barju in Planinskem polju, kmetje razburjeni

Kmetje: Nedopusten poseg v lastninsko pravico

Na očitke kmetov, da se jim s tem posega v ustavno določeno lastninsko pravico in omejuje dobro gospodarjenje z zemljišči na Ljubljanskem barju, je odvrnila, da v ustavi piše tudi to, da se "pri lastnini poleg ekonomske upošteva tudi ekološke in socialne funkcije". Obenem je zavrnila navedbe, da kmetje v pripravo programa niso bili vključeni. Pri pripravi programa upravljanja območij Natura je po njenih besedah sodelovalo 14 organizacij, od tega več njih tudi s področja kmetijstva.

Za dodatno razburjenost na strani kmetov pa je poskrbel tudi obseg površin, ki naj bi prešel pod strožji režim upravljanja. Kot je pojasnila Martina Kačičnik Jančar iz zavoda za varstvo narave, bi moralo biti teh "prvih tristo hektarjev" dobra površina za ohranitev ogrožene živalske vrste, metulja barjanskega okarčka. "Gre za vrsto, ki je v Sloveniji na vlažnih populacijah praktično izumrla, trenutno živi v premajhnem številu in na premajhnih površinah, da bi lahko dolgoročno preživela," je pojasnila in dodala, da je treba povečati število vlažnih travnikov, na katerih ta vrsta živi.

Zakaj nihče ni pogledal potrebe kmetij?

Glede tega, kako so pristojne institucije zasnovale prihodnje ukrepe kmetovanja na zavarovanih območijh Nature 2000, pa so kritični tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Predsednik zbornice Roman Žveglič je na okrogli mizi dejal, da so komunikacijo o tem začeli na "čisto napačnem koncu". Pogovarjati bi se namreč morali začeti, še preden se je zarisalo površine, ki bodo namenjene strožjemu režimu. "Najprej bi bilo treba pogledati potrebe kmetij, izhajati iz tega, kaj posamezna kmetija potrebuje za obstoj in ali se je pripravljena odpovedati hektarjem za ta režim," je opozoril.

Da za predlagane omejitve, ki posegajo v pravice kmetov, manjkajo ustrezne strokovne in pravne podlage, pa je opozoril predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Kritičen je bil tudi do vključevanja deležnikov v pripravo novega programa upravljanja območij Natura 2000, kmetom pa zagotovil, da lahko računajo na to, da jim bodo pomagali s pravno podporo, da se "te stvari uredijo".

"Država krši zakon, ki ga je sama zapisala"

Andrej Redek iz Sindikata kmetov Slovenije pa je glede predlaganih sprememb ocenil, da gre za neupravičeno oviranje kmetijskih opravil. "Da kmet ne more pridelati krme, če mu država to prepoveduje, država krši zakon, ki ga je sama zapisala. Tega se boste morali zavedati," je posvaril predstavnike ministrstva in pozval, naj programa ne uresničijo s prisilo, ker to ni prava pot.

Kmetje z območja Ljubljanskega barja pa so v zvezi s predlaganimi omejitvami izvajanja kmetijske prakse pristojnemu ministrstvu predali tudi seznam 11 zahtev. Pod njega se je podpisalo 275 kmetov, ki se med drugim zahtevajo, da bi bil vstop v režim prostovoljen in da bi se zemljišča, na katerih se bo ta izvajal, izbralo odgovorno in v soglasju z lastniki zemljišč ter pod jasnimi pogoji pravičnih nadomestil in najdenih rešitev za obstoj njihovih kmetij.

Kot so v petek sporočili z ministrstva, bodo zahteve preučili in pripravili odgovore. "Organizirali bomo sestanke, na katere bomo vključili tudi organizacije, ki predstavljajo lastnike kmetijskih zemljišč na teh območjih," so še navedli. Ob tem so spomnili, da bo ministrstvo šele po zaključku javne obravnave predlaganih ukrepov pripravil končno verzijo usklajenega programa, ki ga na koncu sprejme vlada.

Predlagana zaostritev pogojev kmetovanja

Ena od pomembnejših sprememb omenjenega predloga programa, ki je povzročil neodobravanje med kmeti na območju občine Ig, je, da na dveh delih območja Natura 2000, med njimi tudi na Ljubljanskem barju, uvaja strožji režim kmetovanja. Ta med drugim obsega prepoved paše, gnojenja in datum prve košnje trave šele po 1. avgustu.

Kmetje z zemljišči na tem območju, ki večinoma spadajo pod občini Ig in Vrhnika, opozarjajo, da jim bo z uveljavitvijo režima odvzeta možnost pridelave krme ali paše, posega pa se jim tudi v lastninsko pravico in omejuje dobro gospodarjenje z zemljišči na Ljubljanskem barju.