Evropska komisija za doseganje ciljev Zelenega dogovora na področju kmetijstva stavi na ekološko pridelavo. Pri tem si je zastavila ambiciozen cilj ‒ do leta 2030 vzpostaviti ekološko pridelavo na četrtini kmetijskih površin. Takšna do okolja in zdravja prijazna oblika kmetovanja je po mnenju komisije zelo primerna za srednje in male kmetije. Toda pri nas so kmetje lani začeli izstopati iz ekološkega nadzora. Kakšne so sploh ambicije Slovenije glede pridelave in potrošnje ekološke hrane?

Medtem ko EK na široko odpira vrata za ekološko pridelavo hrane, število ekoloških kmetij v kontroli pri nas pada od leta 2019. Lani je izstopilo 139 kmetij, trend se nadaljuje, je zaskrbljena Marija Marinček, predsednica Zveze društev ekoloških kmetij Slovenije. "Nič bolje pa ne kaže za leto 2021. Iz sistema kontrole ekološkega kmetovanja je v tem letu izstopilo 92 ekoloških kmetij. Žal nam politika ni naklonjena, niti za nazaj, še slabše pa kaže za naprej."

Sorodna novica Ekološki pridelovalci imajo za prijavo čas do konca leta

Povpraševanje po ekoloških živilih na trgu presega zmožnosti slovenske ekološke proizvodnje. Velika živilska podjetja bi za ekološke izdelke našla kupce, toda kot pravi Maja Kalan iz Ljubljanskih mlekarn, od vseh količin delež odkupljenega ekološkega mleka znaša zgolj odstotek. "V Sloveniji je surovega ekološkega mleka kot surovine premalo. Zato tukaj mi vidimo priložnost. Smiselno bi bilo, da bi bilo takih izdelkov več."

Težava pri kmetih je pomanjkanje prenosa znanja o ekološki pridelavi na konvencionalne kmetije. Ideja o novi ekološki pospeševalni službi, ki bi se financirala iz podnebnega sklada na ministrstvu za okolje, je z menjavo vrha na okoljskem in kmetijskem ministrstvu propadla. Preusmeritev zahteva čas, znanje, tehnologijo in sredstva, pravijo v Zvezi slovenske podeželske mladine in so zato zadržani do favoriziranja ekološkega kmetovanja v primerjavi z drugimi trajnostnimi praksami.