Celoten pridelek na ekoloških njivah in vrtovih je bil lani za 27 odstotkov večji kot v letu 2017, skupno je tehtal 29.216 ton. Od tega je bila količina zelenjadnic s 1.834 tonami za 21 odstotkov večja kot leta 2017, je objavil statistični urad (Surs).

Količinsko večja sta bila tudi pridelka v vinogradih in oljčnikih. Grozdja je bilo s 1.505 tonami za 15 odstotkov več kot leta 2017, medtem ko se je pridelek oljk zvišal za 31 odstotkov, na 552 ton. Pridelek ekološko pridelanega sadja je bil lani skoraj šestkrat večji kot v 2017. Lani so namreč na ekoloških kmetijah pobrali za 5.029 ton sadja, potem ko ga je bilo v letu 2017 samo 895 ton.

Manj "ekoživali"

Medtem pa je bilo lani število posameznih vrst živali v ekološki reji večinoma nižje kot leto prej, in sicer v povprečju za devet odstotkov. Povečalo se je le število čebeljih panjev, za 31 odstotkov, na 2.863, drugih živali (divjad v reji v oborah) za približno devet odstotkov in goveda za nekoliko manj kot dva odstotka.

Ekološkega kravjega mleka so lani namolzli 6.868 ton ali 20 odstotkov več kot v letu 2017, ovčjega 181 ton ali približno dva odstotka več, kozjega mleka pa 139 ton ali 13 odstotkov manj kot v letu 2017. Od ekoloških proizvodov živalskega izvora sta se lani povečala tudi pridelek ekološko pridelanega medu, za 41 odstotkov, in prireja jajc, za 26 odstotkov.

Od 3.741 kmetijskih gospodarstev, lani zajetih v sistem nadzora ekološkega kmetovanja, je bilo 3.320 ekoloških kmetijskih gospodarstev ali štiri odstotke več kot v letu 2017, medtem ko so bila preostala kmetijska gospodarstva v preusmeritvi – število teh se je glede na leto prej zmanjšalo za pet odstotkov.

Dobrih pet odstotkov ekoloških kmetij

Vsa kmetijska gospodarstva v sistemu nadzora ekološkega kmetovanja (3.741) so predstavljala 5,4 odstotka vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji, tista s statusom "ekološki" (3.320) pa 4,8 odstotka vseh. Deleža obojih sta se glede na leto 2017 povečala za 0,2 odstotne točke.

Lani so se povečale površine, namenjene ekološkemu kmetovanju. Površina ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi je bila lani za sedem odstotkov ali za 1.320 hektarjev višja kot leta 2017.

Površina ekoloških vinogradov se je povečala za 37 odstotkov ali za 124 hektarjev, sadovnjakov za 14 odstotkov ali 183 hektarjev in oljčnikov za 13 odstotkov ali 26 hektarjev ter površina, namenjena za ekološko pridelavo zelenjadnic, za 11 odstotkov ali 22 hektarjev.

Delež trajnih travnikov in pašnikov v celotni površini ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi se z leti zmanjšuje, vendar zelo počasi. Lani je bil delež 81,7-odstoten, potem ko je bil v letu 2017 pri 82,8 odstotka.