Zaradi perečega vprašanja je Evropska komisija v Zadru organizirala srečanje s pristojnima ministroma Slovenije in Hrvaške Dejanom Židanom in Tomislavom Tolušićem. Konference se je udeležil tudi komisar EU-ja za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella in ministroma predstavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za plave ribe v Jadranskem morju. Po podatkih komisije bodo razmere v Jadranu namreč kritične že med letoma 2022 in 2024, če ne bo odločnega ukrepanja držav, so sporočili s slovenskega kmetijskega ministrstva.

Židan se je strinjal, da je stanje staležev sardin in sardona zelo skrb vzbujajoče in da kljub uvedbi raznovrstnih omejitvenih ukrepov v zadnjih letih ni zaznati znakov izboljšanja, temveč poslabšanje.

Je pa Velli predstavil posebnosti slovenskega ribištva in stališča Slovenije do predloga uredbe. "Naš ribolov predstavlja manj kot 0,1 odstotka celotnega ribolova na te staleže v Jadranu. Predlog uredbe bomo lahko podprli zgolj ob pogoju, da se vanj vključi rešitve, ki bodo omogočile preživetje majhnemu ribiškemu sektorju, kakršen je slovenski. Dodatni upravljalni ukrepi po mnenju Slovenije nikakor ne smejo pripeljati do tega, da bi gospodarski ribolov na sardelo in sardona v eni od jadranskih držav popolnoma izginil. Naš cilj je ohraniti tisti vitalni segment slovenske ribiške flote, ki še izvaja in nadaljuje tradicijo trajnostnega ribolova na sardelo in sardona na slovenski obali," je poudaril minister, ki pričakuje, da bo srečanje držav, poleg Slovenije tudi Hrvaške in Italije, ki sta glavni ribolovni državi v Jadranu, ter Evropske komisije prineslo ustrezne ukrepe za pravočasno rešitev.

Strm padec količine ulova
V Jadranskem morju poznamo približno 380 avtohtonih vrst rib, ki jih lahko razdelimo v pelagične vrste (plava riba - sardela, sardon, cipelj, papalina, šuri, skuša, velika sardela, palamida) in pridnene vrste (bela riba - mol, morski list, trske, ribon, orada, navadni morski pes, bradač, iverka, mali gavun, črni glavač, oslič, brancin, krulci, salpa, bukva).

Večina staležev, ki jih lovijo slovenski ribiči, se sezonsko priseljuje in odseljuje. Vzrok za to je plitvost morja kot najsevernejša lega v Jadranu. Slovenski ribiči tako večinoma lovijo zelo migratorne vrste rib (sardela, sardon, papalina, šur), ki si jih delijo z ostalimi državami ob Jadranskem morju.

Slovenski ribiči so leta 2015 iztovorili 196 ton svežih ribiških proizvodov. V strukturi skupnega ulova je bilo 86 odstotkov rib, 13 odstotkov mehkužcev in odstotek rakov. Skupna masa ulova je bila za 23 odstotkov manjša kot v letu 2014 in le še petina ulova iz leta 2006.