Biologi Lovrenc Lipej, Martina Orlando in Borut Mavrič s piranske Morske biološke postaje so pred kratkim izdali knjigo, v kateri predstavljajo biogene formacije oz. koraligene, ki jih najdemo na enem redkih podvodnih grebenov pri nas.

Čeprav je morsko dno Tržaškega zaliva večinoma muljasto in neporaščeno, na določenih lokacijah znanstvenikom ponuja veliko zanimivega podvodnega sveta. Ena takšnih je največji podvodni greben pri nas, nedaleč stran od Rta Ronek, ki so ga morski biologi začeli raziskovati pred kratkim in tam odkrili zanimive biogene združbe.

Zakaj so te formacije pomembne za podvodni svet in kakšen življenjski prostor ustvarjajo? "Gre za nekakšne miniaturne koralne grebene, ki imajo predvsem funkcijo privabljanja številnih vrst različnih rib in drugih organizmov. Po drugi strani pa tudi prefiltrira morsko vodo, torej deluje kot nekakšna miniaturna čistilna naprava," je pojasnil Lovrenc Liper iz piranske biološke postaje.

O koraligenih doslej ni bilo veliko znanega, so jih pa slovenski morski biologi začeli proučevati v okviru projekta Tri korala Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na splošno je za proučevanje Jadrana primarnega pomena prav sodelovanje med institucijami različnih držav. Nazadnje so tako italijanski, hrvaški in slovenski biologi skupaj proučevali enega večjih koralnih grebenov v Sredozemlju, ki jih najdemo v slanih jezerih na otoku Mljetu.

"Videl sem veliko rib in organizmov okrog teh grebenov in potopi v tem predelu so zmeraj zanimivi," pravi Tihomir Makovec z biološke postaje. Morskim biologom treh držav skupno raziskovanje Jadrana nudi možnost celovitejše obravnave tega dela Sredozemlja.

"Ta del, ki ga imamo v Sloveniji, te koralne formacije so tukaj nekaj izjemnega tudi za jadranski prostor. Ne v tolikšni meri, kot so Mljet in drugi otoki, ampak za tako severno okolje prav gotovo," dodaja Lipej. Strokovnjaki pa ob tem ne dvomijo, da nam naše morje skriva še kakšno presenečenje.