Sodeč po spremenjenem pravilniku, bo voda v javnih bazenih lahko vsebovale največ 0,05 in ne 0,02 miligrama trihalometanov (THM) na liter vode, piše Dnevnik. Po besedah Aleša Petroviča z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) trihalometani nastanejo z reakcijo med klorom in umazanijo in sami po sebi niso nevarni. Njihova vsebnost zgolj kaže na to, kako umazana je voda - več jih je, bolj je voda umazana.

Kljub blažjim pravilom, je voda še vedno primerna za kopanje, le malce bolj umazana je lahko, pravi Petrovič in dodaja, da bi sam raje videl stara določila. "Noben ne bo zaradi te spremembe umrl, kot poročajo nekateri mediji," še pravi.

MZ: Nismo znižali standardov, spremenili smo določila
Z ministrstva za zdravje (MZ) so sporočili, da niso znižali standardov kakovosti voda v bazenih, ampak zgolj spremenili določila o vsebnosti trihalometanov. Voda postane neprimerna za kopanje šele pri 0,5 miligrama na liter, dodajajo.

Obenem pa pojasnjujejo, da že prej večina kopališč in termalnih središč ni dosegala postavljene mejne vrednosti 0,02 miligrama na liter, saj je bila ta zakonodaja povzeta po nemški in ni upoštevala visoke vsebnosti organskih snovi v slovenskih zdraviliških vodah.

Zato so se tudi pojavile špekulacije, da so razrahljana pravila predvsem posledica lobiranja zdravilišč in kopališč, ki jim je doseganje omenjenih standardov povzročalo velike stroške, še piše časnik.
Kako nevarni so THM-ji?
Na spletnih straneh IVZ-ja je možno najti tudi pojasnilo, kaj sploh so trihalometani (THM). Ti nastanejo v reakciji dezinfekcijskih sredstev z organskimi snovmi, ki se znajdejo v bazenskih vodah (odmrli mikroorganizmi, zemlja, odpadlo listje, ostala nesnaga) in dušikovimi spojinami (koža kopalcev, izločki kopalcev…).

Koncentracija posameznega THM-ja v vodi je odvisna od koncentracije organskih snovi,
temperature, pH-ja, koncentracije klorove kisline ali bromida v vodi. Obiskovalci bazenskih kopališč so THM-jem v bazenih izpostavljeni prek vdihanega zraka, absorbcije skozi kožo ali zaužitja z bazensko vodo. Iz telesa pa se izločijo šele po več kot 24 urah.

THM-ji so lahkohlapni in težji od zraka, zato so njihove koncentracije najvišje ravno tik nad vodno gladino. zato je zelo pomembno tudi, kako je kopalni prostor prezračen.

THM-ji pri kratkoročni izpostavljenosti škodljivo delujejo predvsem na centralni živčni sistem, ledvice in jetra ter so lahko vzrok za nastanek astme. Mednarodna agencija za raziskave raka uvršča kloroform in bromodiklorometan (nastaneta kot stranska produkta v rekaciji klora in broma z organskimi snovmi) v skupino 2B, kar pomeni, da sta snovi morda rakotvorni za človeka, vendar za to še ni zadostnih dokazov.